Buog vam loni msgr. Qualizza!_Dio la ricompensi, mons. Qualizza!

Spoštovani in dragi msgr. Marino Qualizza!
Mislimo, de je prù za adan krat nucati prestor posvečen vašim cenjenim uvodnikam, de bi se vam ob vaši zlati maši zahvalili za dielo, ki ga opravljate kot zviest duhovnik, kot spoštovan odgovorni urednik našega Doma, kot poznan teolog in profesor dogmatike, kot zaviedan slovenski kulturni dielovac, kot neustrašen branitelj pravic naše skupnosti.
Že petdeset liet dielate na božjem puoju in oznanjate Besiedo, ki je mesuo postala, pričate resnico, ki ostane za večnost, delite gnado, ki odrešuje. V zadnjih cajtih v vaših uvodnikih pogosto beremo skarb in željo, de bi kristjani zastopili potriebo po uresničevanju viere v vsakdanjem življenu, v veselju in težavah, v velikih življenskih izbierah kot v vsakdanjih razmierah, kier viera nie abstraktna teorija. Vi tardite, de viera daje muoč, veselje, pogum, de bi živieli pošteno, de bi bližnjemu skočili na pomuoč, de bi dielali za dobro družbe. In vi tardite, de je viera v Benečiji močnuo povezana z domačim slovenskim jezikam.  Kar pa vašim besiedam daje vrednoto in verodostojnost, je, kakuo ste živeu vaše duhovništvo in kakuo nosite križ, ki so vam ga naložile slovenske gore …
Četud vas je vaše dielo kot teolog in profesor dogmatike ‘nomalo odstranilo od vsakdanjega življenja naših far, ste ostu zmieram povezan z našimi dolinami, ste biu prisotan, kàr je bluo trieba, ste dau ‘no roko domačim famoštram in v težavah je bla vaša besieda nimar poslušana in spoštovana. Že skor trideset liet vsako nediejo greste mašavat h Mariji Devici, v dreško faro, ki na adnim kraju je bogata globoke viere in kristjanskih navad, na drugim kraju z dramatičnimi številkami prebivalstva kaže rezultate nespametne ekonomske in socialne politike do naše Benečije.
Puno ste se v zadnjih lietah prizadevu, de bi bla vsaj tiedanska maša po slovensko v Špietru. Do tega je hvala Bogu paršlo in jo že dvie lieti vodite prù vi.
Vaša doslednost, vaš pogum in ljubezen do našega slovenskega jezika in kulture so vas prisilili, de ste lieta 1984 sparjeu vlogo odgovornega urednika našega Doma in jo obdaržujete – zuna kratkih liet – do donas. Tudi po vaši zaslugi je časopis postù uplivno in nenadomestljivo glasilo Slovencu.
Vaši uvodniki vsem Slovencam nudijo globoka razmišljanja o našem stanju in naši bodočnosti. Iz ljubezni in odgovornosti do naše skupnosti ste spet sparjeu vlogo odgovornega urednika tudi po ’potresu‘ parvih liet telega stuolietja in adnolietnem molku časopisa, medtem ko so drugi obupali al’ se posvetili naumnim teorijam o nediškem jeziku.
Ries je, de Dom nie imeu lahkega življenja – na adni strani, kier je biu in je tarin v peti domačim nacionalistam, na drugi, kier je frajno in neodvisno glasilo; resnici na ljubo je trieba doluožti še notranje težave, ki so ga privedle do globokih kriz. Ob vsem tem je bila vaša vloga, msgr. Marino Qualizza, nenadomestljiva in dragocena, kier ste zmieram imeu pravo besiedo za odgovoriti na- spruotnikam, braniti vlogo časopisa in pomiriti duhove.
Kakuo domači pruotislovenski nacionalisti strupeno gledajo na dielo in vlogo Doma, njega odgovornega urednika in ostalih sodelavcu, je dost pomisliti na dvie prijavi, ki ste ju biu deležen. Parvo, kupe z matajurskim famoštram Božam Zuanello, zauoj bukvi o mračnih lietih Benečije, drugo zauoj članka o pruotislovenski kampanji deželnega svetnika Roberta Novellija. Italijanska pravica je priznala, de je bluo vaše dejanje korektno in naspruotniki so ostali z dolnim nuosam.
Benečani malo poznamo o vašem teološkem dielu in pisanju ter vašem 45-lietnem poučevanju dogmatike v semenišču in na višji teološki šuoli v Vidnu, katere ste biu dolgolietni ravnatelj. Malo poznamo o vaših predavanjih na teoloških posvetih v Italiji in v tujini, o vaših bukvah in dielu v združenju italijanskih teologov. Vemo pa ste vsaj v Italiji adan od narbuj cenjenih in uplivnih teologov. In tuo je zadoščenje in ponos za vse nas.
Spoštovani in dragi mons. Marino Qualizza!
Kàr smo o vas napisali, lahko starnimo v en obraz, v eno podobo – v obraz in podobo Čedermaca, ne le Bevkovega, ki se je boru proti fašističnemu nasilju in prepovedi slovenskega jezika. Vi ste za zgled vsiem Čedermacam, ki se v sedanjem času upirajo asimilaciji in jih najdemo v družinah, kjer otrokam govorijo po slovenko, v cierkvah, kjer molijo in pojejo po slovensko, v slovenskih kulturnih društvih, ki organizirajo pobude in ohranjajo slovenskega duha med ljudmi, v uredništvih slovenskih časopisov, v slovenskih pievskih zborih, v dvojezični šuoli, v kamunskih upravnih svetih, kjer branijo jezikovne in kulturne pravice svojih ljudi, in povsod, kjer se diela, za resnično dobro naših ljudi.