Bukva, ki bi jih muorli prebrati vsi Benečani, še posebno te mladi

 
 
»Tele bukva bi muorli prebrat vsi naši ljudje.« Tele besiede je prepričano poviedu vice šindik Srienskega kamuna Augusto Crisetig na predstavitvi romana Adriana Gariupa Luna an buskalce, ki je bla pred velikim številam ljudi v petak 25. marča,v prestorih centra Okno na slovanski sviet v Gorenjem Tarbiju. »Bi jih muorli prebat še posebe te mladi, de bi poznal' tiste težke lieta, v katerih pa je bluo upanje in se je dielalo za buojše cajte — je dodau Crisetig —. Tud jest sam preživeu tiste cajte, ki pa so parnesli velike spremembe v naši družbi.«
V bukvah, ki jih je izdala kooperativa Most iz Čedada, v imenu katere je pozdravu predsednik Bepo Qualizza, Adriano Gariup ponuja sliko o življenju, izkušnjah, sanjah mladolietnega Benečana, ki se odperja in odkriva sviet okuole sebe. Gre za parva šestdeseta lieta, ki na nieko vižo predstavljajo prelomnico med starim kmečkim svietam in novimi cajti, ki so jih v Benečijo parnašal' številni emigranti.
Toninac Qualizza, muzicist doma iz Sriednjega, je zlo lepuo predstavu literarno dielo Adriana Gariupa in poluožu v zgodovinski moment, ki ga opisuje. Emigracija, je jau Qualizza, je napravla pravo katastrofo, je predstavla konac slavne zgodovine naših ponosnih in pogumnih slovenskih priedniku, katerih kulturno premoženje je donas v veliki nevarnosti, de se zgubi za nimar. Tela situacija je bla prerokovana od stare domače piesmi z naslovam Božime, ki se takole glasi: »Ta zadnja vičer, / o juba, je lieta! / Božime dikleta, / jest muoren iti.« Druge podobne piesmi pravijo: »Božime, moje diete, / pustin te an gren po sviete… / nazaj ne pridem vič« in tudi lepuo poznana »Oj božime tele dolince… / kuo vas težko zapustim.«
Bukva Luna an buskalce, je jau Toninac Qualizza, so zlo privlačne in pripovedovanje prevzema bralca s svojimi živimi in pisanimi podobami, z verizmam in modernostjo ritma, ki ga bogatijo razmišljanja s pogostimi ironijami, tipičnimi slovanskih ljudstev. Besedilo poživljajo stari pregovori, ljudska modrovanja, spomini protagonistovega očeta. Prù oča, ki se kaže v vsi njega rie-snosti in ostruosti, zna veliko poviedat in učit, kar mu pride iz njega izkušnji ku dielovac v italijanskih kolonijah v Afriki ter ku vojak in ujetnik Ingležu.
Iz bukvi, je še podčartu Toninac Qualizza, se da poznat zgodovinske dogodke, ki jim je biu priča protagonist, in še obnašanja ljudi, stare navade, sad dolge zgodovine telih Sloviencu, ki žive v Benečiji čez 1400 liet.
Zgodba, ki jo Adriano Gariup opisuje, se odvija v kmečkem, bukoličnem ambientu, v nedotaknjeni naravi in traja le 12 ur, ki jih mladi protagonist skor vse preživi v sanažeti med težkim dielam za sušit senuo in ga spravit v skedinj. V telih 12 urah se v mladolietnem Benečanu razvijajo in prelietajo sanje z odpartimi očmi in misli, ki jih bogati modro znanje še posebe svojega očeta in parjatelju.
De bi poslušalci na predstavitvi pokusili Gariupovo besedilo so poskarbieli mali Marco Miloradov, Michele Qualizza in Cecilia Gariup ob spremljavi ramonike Roberta Bergnacha.
Na koncu je moderator liepega vičera Giorgio Banchig vabu Adriana Gariupa, naj povie nekatere misli. Najparvo se je Gariup zahvalu kooperativi Most in vsiem tistim, ki so dali no roko par publikaciji, in zaželeu, de bi še posebe mladi jih prebrali in takuo poznali ‘an kos naše zgodovine.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp