Božjemu ljudstvu je evharistija glavni vir opore, moči in tolažbe

 
 
Nedelja, 13. junija 2010, bo s posebnimi črkami zapisana v zgodovino Cerkve na Slovenskem, ki je v Celju obhajala Slovenski evharistični kongres in beatifikacijo prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta. Slovesno somaševanje celjskem stadionu je vodil papežev legat kardinal Tarcisio Bertone, ki je vse zbrane povabil k življenju iz evharistije, k dejavni ljubezni do bližnjega in oznanjevanju naše vere. Tudi potom medijev in tukaj je svojo dnevno »molitev« opravljal zlasti Radio Ognjišče.
Prav na praznik Marijinega vnebovzetja so slovenski škofje razglasili leto Evharistije, ki se je končalo 13. junija 2010 z Evharističnim kongresom. Ta zaključni dogodek je povzel številna študijska, osebna, družinska, stanovska, župnijska, škofijska in narodna dogajanja v novo, globljo zavest, da je Bog v Evharistiji vedno med nami bolj navzoč, kakor si mi to lahko predstavljamo ali izrazimo.
Tako škofje kot organizatorji so izrazili svoje presenečenje nad velikim številom udeležencev, saj se je namreč zbralo več kot 32 tisoč vernikov iz vse države in tudi Slovencev iz drugih držav in kontinentov. Ne bi mogli trditi, da je to več kot glavni namen, zagotovo pa je enako pomembno dejstvo, da sta priprava in sam dogodek združila slovenske kristjane in še marsikoga. Ravno delitev slovenskih kristjanov pa je imela v zgodovini prejšnjega stoletja katastrofalne posledice za slovenski narod kot nacijo ter njeno ozemlje. S kardinalom Bertonejem je somaševalo 18 škofov in nadškofov ter 720 duhovnikov.
Prav priznanje mučeništva mlademu laiku Lojzetu Grozdetu, ne pomeni le spodbuda mladim katoličanom in sploh mladim ljudem k trdni obrambi vrednot, ampak tudi priznanje mučeništva celotni katoliški populaciji, ki jo je sklenila ideologija zlomiti in izbrisati iz zavesti vero in pripadnost katolištvu kot svobodni civilni družbi.
Prav temu današnjemu zavedanju pa lahko pripišemo tolikšen odziv. Seveda bi bilo število še veliko večje, če bi lahko prišteli k njemu vse tiste goreče vernice in vernike, ki jim starost in zdravje ni dopuščalo oditi na pot. Poleg celjskega stadiona je množica vernikov napolnila tudi sosednjo dvorano, nekateri pa so dogajanje spremljali kar pred stadionom preko velikih ekranov. Po številnih izjavah, pričevanjih naključno izbranih udeležencev, je razvidno, da so vsi skupaj doživljali slovesne trenutke prihoda na stadion Marije Pomagaj iz Brezji, ki je prej, tri dni romala po župnijah. Lahko smo slišali ganljiv in možato-duhovno močan nagovor misijonarja Pedra Opeke, in pesmi, predvsem pa sodelovanje pri sveti maši. Vse to je pomenilo vrhunec Slovenskega evharističnega kongresa. Potem, govor papeževega legata kardinala Tarcisia Bertoneja, ob razglasitvi za blaženega mučenca Alojzija Grozdeta…: »Po goreči želji našega brata Andreja Glavana, novomeškega škofa, in drugih bratov v škofovski službi ter mnogih vernikov, in potem, ko smo slišali za mnenje Kongregacije za zadeve svetnikov, z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi Božji služabnik Alojzij Grozde, verni laik iz Katoliške akcije in mučenec, ki je v moči evharistije, s svojo stanovitno vero in zvestobo do Kristusa, sprejel preganjanje vse do mučeniške smrti, odslej imenuje blaženi.«
»Evharistična skrivnost, ki izhaja iz velikonočnega tridnevja — je med homilijo podčrtal kardinal Bertone, — otipljivo razodene hrepenenje Boga, da bi človeku podelil resnično življenje. Evharistija je Božji dar za življenje sveta; še več, v evharistiji Bog sam postane dar, ki na nek način postane 'gost' svojih otrok, njihova 'jed' in sestavni del njihovega bitja. Ta resničnost nam bolj kot vse drugo govori o tem, kako veliko je človekovo dostojanstvo. Človek v svojem srcu lahko 'gosti' svojega Stvarnika in v tem je njegova pristna veličina. Skupaj z mučenci iz Abitinije bi zato tudi mi morali reči, da ”brez nedelje, brez evharistije ne moremo živeti.“ Tako so namreč svojim rabljem dejali prvi mučenci iz Severne Afrike, ki so raje umrli, kakor da bi se odrekli praznovanju nedelje. V podobnih razmerah in z enako globoko vero je v prejšnjem stoletju pričeval tudi mladi slovenski mučenec Alojzij Grozde, ki je evharistijo rad imenoval ”sonce mojega življenja“. Pozorno branje zgodovine Cerkve na Slovenskem, zlasti nasilnih preganjanj, ki jih je utrpela v preteklem stoletju — pomislimo na čase tuje okupacije, državljanske vojne in brezbožnega režima — nam bo razkrilo, da je bila Božjemu ljudstvu evharistija glavni vir opore, moči in tolažbe. Evharistija je resnično — kakor je rekel bl. Anton Martin Slomšek — ”sonce Božje službe, jedro naše vere, srce pobožnosti, živi vir svetosti in vsake pomoči za dušo in telo“.«
Dogodek v Celju je prevzel tudi najvišje predstavnike Cerkve
Mnogi so dan vrhunca dogajanja v Celju označili kot poseben trenutek miru, trenutek srečanja z Bogom, ki bo za vedno ostal vtisnjen v njihovih srcih. Nadškof Anton Stres: »Temu izjemnemu dogodku, za katerega lahko rečem, da me je prevzel. … Ljudje božji, to je bila izpoved vere, to je bila izpoved hvaležnosti, veselja, da smo kristjani in nič drugega.«
Po napovedih, se z zaključno slovesnostjo, v bistvu ta kongres še ni končal. Po besedah nadškofa Antona Stresa ima namreč ta dogodek trojen pomen: »Prva stvar gotovo, da bi naši verniki razumeli, da je sveta maša zares resna stvar. Oziroma, da je to nekaj, brez česar kristjan čisto preprosto ne more biti, ne more obstati.« Kot drugo stvar je nadškof Stres omenil dolžnost vernikov pričevanja za vero v okolju, kjer živimo, ter se nato ozrl v prihodnost. Nadškof Stres je posebej poudaril, da »Ni naključje zato, da smo povabili sem kot posebnega pričevalca misijonarja Petra Opeko z Madagaskarja, ki je eden najbolj vidnih delavcev za človeško solidarnost, za solidarnost z najbolj ubogimi. Zato tudi, ker želimo prihodnje leto posvetiti ravno solidarnosti, dejavni ljubezni, kajti evharistija, ki je kruh za življenje, se nadaljuje s tem, da res kruh za vsakdanje življenje nudimo vsem tistim, ki ga potrebujejo.«
Po Radiu Ognjišče smo lahko slišali izjave evropskega poslanca Lojzeta Peterleta: »Narod, po določenem obdobju, potrebuje dogodek, kjer se znova spominja načel in vrednot, po katerih velja živeti.«
Iz ministrstva za kulturo se je evharističnega kongresa udeležil Silvester Gaberšček. Po njegovem je dogodek presegel program za ljudi, ki jim je vera blizu: »Gre za valovanje celotnega kulturnega prostora in neke mladostne svežine, sporočilnosti…«

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp