Bliža se 32. Senjam beneške piesmi_Arriva il 32. Senjam beneške piesmi

sbpV saboto 5. an v nediejo 6. novemberja v telovadnici na Liesah bomo na 32. Senjmu Beneške piesmi  poslušal’ pesmi v nediškem, terskem in rezijanskem slovenskem narečju. Senjam vsake dvie leti organiza kulturno društvo Rečan_Aldo Klodič.

O namienu, programu an nagradah sejma, ki parkliče vedno puno judi, smo vprašal’ Margherito Trusgnach. Aktiuna kulturna dieluka kulturnega društva Rečan_Aldo Klodič, Margherita diela tudi na kulturnin društvu Ivan Trinko v Čedadu, poje v zborih Rečan, Nediške doline, Fajnabanda in sodeluje z literarnim čezmejnim društvom Nit.

Bliža se 32. Senjam beneške pie- smi. S kerim namienan se je rodiu Senjam?

»Senjam se je rodiu z namienan, de bi ohranil’, kar smo, an parbližal’ vse pisanju v slovenskem narečju. V Sedemdesetih lietah, kàr ni bluo še dvojezične šuole v Špietru, večina ljudi je po slovensko samuo znala guorit a ne pisat. Takuo, de Senjam je napravu dno pot, ki je bla tekrat zlo inovatiuna. Piesam je pomala se parbližat slovenskemu jeziku tudi ljudem, ki do tekrat se niso zavedal’ kako bogatijo imamo. Uspehu Sejma je pomala tudi glasba, ki je parklicala blizu mladino. Donas je namien ostu le tist, ker narečje je treba ohranit. Saj mladina ga malo nuca.«

Lietos bo Senjam posebno zanimiv, saj se bojo oglasile piesmi v nadiškem, rezijanskem an terskem dialektu. Koliko piesmi bomo poslušal’ an keri novi pevci bojo nastopal?

»Lietos bomo poslušal 19 novih piesmi, kar je velik uspeh. Bomo imiel’ tudi puno novih pievcu: The fajni trio, Zmotjens, Fabio Feruglio, The Travelers, Andrej Kreševič, Flavio Cerno, Silvana Chiabai, Malca Kumar, Sharp an bo piela tudi mala Mila Morandini. Blizu telih novih bojo tisti, ki so vičkrat sodeloval’ na Sejmu: skupina the Preklets, Davide Clodig, Ikeia Feletig, Sons of a gun, the Skypdrops, Elena Guglielmotti an Jani Skočir. Lietos bo na Sejmu trinajst skupin, piesmi so različne an vse kaže, de bo liep Senjam za vse okuse.«

Kaduo bo vebrau narbuojše piesmi an po kerem kriteriju?

»Vse devetnajst piesmi bomo poslušal v saboto an v nediejo po nastopu pievcu bo tudi volitev. Publika bo izbrala piesmi na 1., 2. an 3. miestu. Mladi, ki imajo manj ku trideset liet, bojo vebral’ posebej piesam, ki jim je buj všeč. Po tradiciji posebne žirije bojo vebrale narlieuš besedilo an glasbo.«

Novuost telega Sejma je posebna nagrada Aldo Klodič…

»Telo bo parve lieto brez Alda, ki je od celega začetka biu glavni pobudnik an duša Sejma. Zatuo smo pomisnili napravt od lietos naprej dno posebno nagrado za piesam, ki se buj parbliža pisanju Alda. Piesam mora bit intimna, melodična, ritmična, direktna in povezana, na kar smo. Gre za piesam, ki tudi hrane an bogati slovensko narečje.

Kere pevce pa boste na Sejmu imiel’ ku goste?

»V nediejo bomo na Sejmu imiel’ ku goste skupino Elabanda iz Ajdovščine. Je dna skupina, ki gode an poje piesmi folk in rok an v keri nastopa šest glasbeniku. Bojo godli v cajtu, kàr bo publika volila an zbrala pie- smi«.

Glede iniciative, ki jih bo do konca lieta pejalo naprej kulturno društvo Rečan_Aldo Klodič, je stenski kolendar in Devetica Božična po vaseh Lieške fare, ki bo od 15. do 23. dičemberja, vsako vičer v drugi vasi.  Zbor Rečan pa vsak miesac puoje par kaki sveti maši. Na dan Sejma, 6. novemberja opudan, po sveti maši, bo pieu pred monumentan v Hlodiču. Natuo ga bojo čakale vaje za se parpravt na božične koncerte an na Devetico božično.

Sabato 5 e domenica 6 novembre si svolgerà, come ormai da tradizione consolidata, il festival della canzone in dialetto sloveno nella provincia di Udine, il Senjam Beneške piesmi. La manifestazione canora si tiene ogni due anni, ormai da diverse edizioni nella palestra dell’ex scuola di Liessa/Liesa. A parlare alla redazione del Dom dell’edizione del Senjam di quest’anno è Margherita Trusgnach, operatrice culturale attiva nell’ambito del circolo culturale beneciano Rečan_Aldo Klodič, nonché in diverse altre realtà culturali della minoranza slovena nelle Valli del Natisone. Al Senjam di quest’anno concorreranno 19 canzoni, scritte nei dialetti sloveni delle Valli del Natisone, del Torre e di Resia.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp