Birokratski mlini meljejo mimo potreb sosednjih občin

 
 
Tradicionalno enainštirideseto srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja bo letos potekalo 22. januarja ob 17. uri v kulturnem domu v Bovcu, saj so se občine dogovorile, da bodo bodoča srečanja potekala izmenično v Kobaridu, Bovcu in Tolminu. Slavnostni govornik bo predsednik slovenskega Državnega zbora Pavel Gantar.
Že 40 let je bilo na tovrstnih srečanjih, pretežno, govora o ohranjanju slovenskega oz. slovenskega narečnega jezika in kako ponekod preseči mejo v glavah – izolacijo od Posočja in neizpolnjevanja ma-njšinske zakonodaje. Letos naj bi opredelili vzroke o tem, kateri in zakaj birokratski mlini ne meljejo moke iz pripravljenih projektov gospodarstva iz sosednjih obmejnih občin, zaradi česar se izgublja milijone evrov evropskih razvojnih sredstev.
Skromen začetek srečanj ljudi iz Posočja in Benečije je nastal pred enainštiridesetimi leti v Štihovi gostilni v Starem selu, ko se je v tamkajšnji gostilni zbrala skupina ljudi, se pogovorila, kako naprej in veselo zapela… Da so naslednja srečanja prerasla v odmevne kulturne in politične dogodke, je zasluga vztrajnosti velikega prijatelja rojakov Zdravka Likarja, današnjega načelnika Ue Tolmin.
Za pogovor smo zaprosili gostitelja 41. novoletnega srečanja Slovencev, sicer Danijela Krivca, ki je bovški župan in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije.
Kako vidite letošnje srečanje?
»Vseskozi so imela srečanja namen pomagati našim ljudem v Videnski pokrajini, z opozarjanjem gostov iz Ljubljane in tudi Trsta, Vidna…, da ne smejo pozabiti, da obstajajo nam ljubi rojaki v Furlaniji Julijski krajini in na zakonske ter človeške obveznosti do njih, da najdejo rešitev odprtih vprašanj. Zlasti v zadnjem obdobju smo si na bovški občini prizadevali narediti korak naprej v smislu nadgradnje v pogostejše in pestrejše kulturne čezmejne stike oz. izmenjave, s prijavo na razpise iz področja kulturne ponudbe, ki bi bila obenem popestritev turističnega dogajanja. Žal, tu ni prišlo do pričakovanega konca oz. pozitivne ali negativne rešitve. Ni namreč nikakršnih odločb o potrditvi projektov Rudnik Rabelj, kulturnih izmenjav, projekta sodelovanja pri domači kulinariki itd.«
Lansko leto je kulturni delavec iz Terskih dolin Igor Černo opozoril, da je finančna kriza predvsem velika priložnost za vse, vendar pričakujejo od Slovenije intenzivnejše sodelovanje z ustanovami slovenske skupnosti, ki je ambasador priložnosti za Slovenijo, »… zato nas ne pustite same!« Kako preseči to nezavidljivo stanje?
»To stanje čutimo in potrebe delimo ljudje na obeh straneh meje, a ne vem, če nas pristojni na obeh straneh razumejo oz. želijo razumeti. Na področju pridobiva-nja sredstev za množico malih projektov in zlasti večjih, bi se bilo dobro pogoditi, kaj in kako si lahko eden drugemu pomagamo na boljše, če ne bi bilo gluhih ušes tam gori. Poleg Slovenije in Furlanije Julijske krajine bi bilo koristno vključiti v te projekte še Veneto. Skupaj s sosedi bi si želeli, da državna administracija pripravi enostavne in uporabne razpise že v tekočem letu. To pa bo mogoče izpeljati, če bomo pripravili delovna srečanja. Poleg tega sem dal pobudo, da bi se na srečanje, tudi v Tolminu in Bovcu, povabile še tiste občine ob meji, ki doslej niso prihajale in bi lahko dodale kaj svežega. Pred uradnim srečanjem, ob 14.30, bo v Strgulčevi hiši srečanje z župani obmejnega pasu Videnske pokrajine in Posočja s predstavniki organizacij in uradniki z ministrstev, o oblikah čezmejnega sodelovanja, o skupnih projektih in koriščenju evropskih finančnih sredstev. Prav takih srečanj bi moralo biti več, da sproti poiščemo odgovore, zakaj s strani služb obeh vlad ni rezultatov iz pripravljenih programov za koriščenje sredstev iz evropskih razpisov. Treba je vzpostaviti mehanizem stalnega in še posebej vsakoletnega preverjanja, v kakšni fazi realizacije so pripravljeni poslani projekti.«
Kaj imate namen storiti še do tega srečanja?
»Naša letošnja pobuda bo podana skozi vprašanje, kaj je s projektom vabljenih društev in posameznih umetnikov iz Videnske pokrajine. Nobenega premika ni zaznati npr. za projekt že omenjenih kulturnih izmenjav, ki bi služile obenem turistični ponudbi. Zato smo povabili sosed-nje župane, tudi tiste, ki se doslej niso odzivali in če pridejo, bodo, morda, povedali še svoje mnenje. Žalostno je, da je bilo doslej izkoriščenih le 5% sredstev od skupno 120 milijonov. Odgovorne moramo soočiti z dejstvom, da je želja ljudi vsega prostora, da sodelujemo, da bomo aktivni in se bodo projekti odvijali z neposrednim sodelovanjem med občinami, ne le med velikimi centri gospodarske in zato tudi politične moči.«

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp