Benečija kot destinacija bo uspešna_Benecia, verso un turismo di successo

Janko Humar

Benečija »na področju turizma v minulih letih ni naredila dovolj odločnih korakov naprej in da je potrebno to stanje spremeniti.« Tako izvedenec in menedžer za turizem Janko Humar o rezultatih spletne ankete, ki jo je izvedel, da bi se lotil priprave projekt turističe promocije Benečije in Rezije. Rezultate so vodstvu ISK in beneškim županom predstavili 13. junija v Špietru.

Gospod Humar, ste zadovoljni z odzivom na spletno anketo?

»Z odzivom smo zelo zadovoljni. Izhodiščna baza ISK je štela ca. 200 naslovov, anketo je izpolnilo 137 ljudi, kar je izjemno dober odziv, veliko boljši, kot smo pričakovali. Upam, da to dejstvo lahko razumemo kot potrditev, da ljudi problematika in razvojne priložnosti, ki bi jih turizem lahko ponudil, res zanima.«

Kaj izstopa iz odgovorov?

»Anketiranci se zavedajo realnih problemov, med katerimi zelo izstopa npr. slaba demografska slika, po drugi strani pa verjamejo, da je ravno turizem dejavnost, ki bi lahko ponudila mladim več priložnosti za zaposlitve in osebni razvoj. Razumejo, da se je potrebno povezovati in da smo skupaj močnejši; da pa nas na tem področju čaka še veliko dela. Anketa nam je pomagala identificirati programe, za katere vprašani verjamejo, da so najbolj obetajoči. Razveseljivo in trajnostno je, da je povezava med turizmom in kmetijstvom v vrhu prioritet. Anketa je izpostavila, na katere simbolne elemente, ki jih ljudje razumejo kot beneške in ki jih je potrebno primerno vključiti v komuniciranje. Zelo konkretno so bila izpostavljena tudi potrebna znanja, na prvem mestu npr. znanje jezikov, kot pogoj za večjo uspešnost turizma. Malce me je presenetilo, da zelo velik delež vprašanih meni, da bi morala biti velika priložnost tudi boljše sodelovanje z Dolino Soče. Prevladujoča prepričanja, da je treba graditi na lokalni identiteti, slovenski in večnacionalni kulturi, na ohranjenih naravnih vrednotah in da je treba razvoj turizma usmerjati na trajnosten način, so dobra popotnica za naprej.«

Kateri bodo naslednji koraki v izdelavi projekta?

»Rezultate ankete in predlog nadaljevanja našega projekta smo predstavili najprej strokovni skupini našega naročnika ISK in nato županom Benečije, saj je njihovo razumevanje in podpora ključnega pomena za nadaljnji razvoj. Nadaljevali bomo z delavnicami na terenu, predvidoma v Špietru, Bardu in Reziji, kjer bomo skupaj s ključnimi akterji na področju turizma ocenili stanje in perspektive in izmenjali razmišljanja za naprej. S pomočjo izhodišč, ki jih bomo dobili na teh delavnicah, bomo nato do jeseni pripravili predlog strateških ciljev in prioritet in sestavili idejo celotne Benečije kot zaokrožene turistične destinacije. Nato bomo ponovili krog razgovorov na terenu in usklajen predlog tako strateških smernic kot konkretnih aktivnosti predstavili naročniku, županom in vsem institucijam, ki bodo ključni partnerji v nadaljnjem razvoju turizma (Skupnost gorskega območja Nadiža in Ter, Promoturismo FVG, Torre Natisone Gal…). Skupaj moramo najti tudi primeren način za vzpostavitev destinacijske organizacije in ambiciozne ekipe, ki bo prevzela promocijo in pospeševanje razvoja turizma, seveda ob spoštovanju in aktivnem vključevanju trajnostnih načel razvoja. Projekt bomo najverjetneje zaključili s skupnim srečanjem in uradno zaključno predstavitvijo strategije.«

Kdaj bo projekt pripravljen?

»V dogovoru z ISK naj bi izhodiščno nalogo – strateške smernice za razvoj turizma na območju Benečije – pripravili do konca letošnjega koledarskega leta, potem pa naj bi še dve leti spremljali vpeljevanje skupaj dogovorjenih smernic v operativni program in turistično življenje Benečije.«

Kaj je ključno, da bo pobuda ISK uspešno izvedena?

»Za konkreten odgovor je še prezgodaj. Kot eden izmed najbolj očitnih izzivov se že prepričljivo kaže majhnost občin, ki same ne zmorejo narediti potrebnega preboja, razvijati turistične infrastrukture, financirati promocije. In ki same zase, če smo zelo neposredni, za sodobnega turista niti niso dovolj zanimive. Če pa Benečijo sestavimo skupaj, pa dobimo edinstven kulturni ambient, množico izjemnih naravnih atrakcij, zbirke edinstvenih spomenikov, paleto najrazličnejših programov in dogodkov … torej destinacijo, ki ima vse pogoje, da bo zanimiva in uspešna. Sodelovanje bo torej med najpomembnejšimi pogoji, sestaviti pa bo potrebno tudi ekipo, ki bo servisirala željeni turistični razvoj, ustvariti potrebno okolje in vzdušje, ki bo ta razvoj podpiralo ipd. Ampak počakajmo strategijo, da bomo lahko čimbolj argumentirani in konkretni.«

Kaj pa Kanalska dolina?

»Naš projekt se osredotoča predvsem na širše območje Benečije, torej na Nadiške doline, Terske doline in Rezijo, medtem ko Kanalsko dolino v tem procesu razumemo bolj kot partnerja. V Kanalski dolini je turizem namreč dokaj dobro razvit, še posebej zimski (Trbiž, Višarje, Na Žebleh/Sella Nevea, tudi bližina Mokrin/Nassfelda) in situacija z razmerami v Benečiji ni najbolj primerljiva.« (Ezio Gosgnach)

In ambito turistico la Benecia negli anni passati non ha compiuto passi in avanti abbastanza decisi. Ci vuole un cambiamento. È quanto ritiene Janko Humar, esperto e manager in ambito turistico, che in quest’intervista commenta i risultati dell’indagine on line condotta in preparazione al progetto di promozione turistica di Resia e Benecia. Il 13 giugno i risultati sono stati presentati al direttivo dell’Istituto per la cultura slovena-Isk e ai sindaci della zona.

A fronte di circa 200 contatti cui il questionario è stato proposto, sono state ricevute ben 137 risposte, ben oltre le aspettative. L’interesse per la tematica è, quindi, elevato.

Dalle risposte emerge il desiderio di una correlazione tra turismo e agricoltura, come anche di valorizzare l’elemento linguistico del territorio, ommeglio la sua multietnicità, nonché di maggiore collaborazione tra le diverse realtà locali della Benecia, Resia e Posočje.

Il progetto è maggiormente incentrato su Valli del Natisone, del Torre e Resia, mentre la Valcanale è vista più come partner. Humar, infatti, ritiene quest’ultima zona più sviluppata, almeno dal punto di vista turistico.

Come da accordi con l’Istituto per la cultura slovena, entro la fine dell’anno saranno presentate le direttive strategiche per lo sviluppo del turismo nell’area della Benecia. Per due anni, quindi, stando alla tabella di marcia seguirà il processo d’introduzione delle direttive concordate nel programma operativo e nella vita turistica della zona.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp