V saboto 24. obrila, ob 16. uri bo častni videnski nadškof mons. Alfredo Battisti požegnu spomenik petim slovenskim duhovnikam, kji so v prejšnjem stuolietju služili v farah dreškega kamuna. Spomenik je biu muoru bit požegnan 19. dičemberja lan, pa zauoj slave ure in snega nie bluo možno pridit do cierkve Marije Device in takuo so se organizatorji odločil’, de se cerimonija odlože na puomlad, kàr na bo nevarnosti snega in ledu.
Na spomeniku so vklesane imena pet gaspuodu nuncu, ki so služil' v dreški in štuoblanski fari: pre Jožef Gožnjak (1856 – 1904), pre Ivan Sinicco (1863 – 1918) in nepozabni pre Anton Domenis (1869 – 1951), mons. Valentin Birtič (1909 – 1994) in pre Mario Lavrenčič (1908 – 1989).
Spomin na tele duhovnike je še živ v vaseh dreškega kamuna, še posebe na pre Antona, ki se je močnuo uparu prepuovedi slovenskega jezika v cierkvah lieta 1933, na pre Valentina, ki tam gor je zluožu puno njega piesmi, in pre Maria, ki je vse njega duhovniško življenje posvetiu ljudem štuoblanske in dreške fare.
Gre za zaslužne duhovnike, ki so posvetili življenje našim ljudem in oznanjali Božjo besiedo v domačem slovenskem jeziku ter jo ukoreninjevali v slovensko kulturo. Zatuo so postali zaslužni pred Buogam in vse hvale vriedni pred našo skupnostjo.
Kot smo že napisal' v Domu, dolga varsta telih duhovniku predstavlja zlato nit, ki povezuje vse nas z viero, zgodovino, s slovenskim jezikam in kulturo, ki jih na smiemo zgubit, če ne z njim bomo zgubili, kar narbuj liepega in dragega so nam zapustili naj oni kot naši te stari.
Mons. Alfredo Battisti je kot videnski nadškof lepuo poznu pre Valentina Birtiča in pre Maria Lavrenčiča, katera, de bi jih počastiu za dolgolietno pastoralno dielo med našimi ljudmi, je imenovau za kanonika čedajskega kapitlja.
Medtem ko je mons. Birtič sparjeu imenovanje in zadnje lieta preživeu v Čedadu, pre Mario je odklonu škofijski dekret, kier je že kot študent teologije obljubu, takuo ki je nadškofu odkriu v pismu, de na bo sparjeu nobednega častnega naslova ne od cerkvenih ne od civilnih oblasti, če mu bo Buog dau gnado postat duhovnik.
Iniciativo za spomenik so dal’ dreška fara, domače društvo Kobilja glava in časopis Dom, ki med ustanovitelji šteje tud mons. Birtiča in g. Lavrenčiča.
