30-letnica dvojezične šole_I trent’anni della bilingue

V petek, 5. junja 2015, je bilo v Špietru veliko praznovanje ob 30-letnici dvojezične šole, ki je odprla vrata v šolskem letu 1984-1985. Program so poimenovali “Dvojezična 30 e lode”. Praznovanje se je začelo ob 17. uri v Slovenskem kulturnem domu v vhodu v SMO z odprtjem dokumentarne razstave, nastopom pevskega zbora “Fajnabanda” in s pozdravi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca, predsednice dežele FJk Debore Serracchiani in ravnateljice dvojezične večstopenjske šole Sonje Klanjšček.

Slavje se je nadaljevalo v večnamenski dvorani. Otroci iz vartca so predstavili “Pesmi iz gozda”. Govor sta imela Živa Gruden, ki je bila tridest let ravnateljica šole, in Bruno Forte, ki je bil leta 2001 deželni šolski ravnatelj v Furlaniji Julijski krajini in je z veliko osebnega poguma dvojezično šolo podržavil. Tudi tu so sledili pozdravi gostov. Pozdravili so odbornica za šolstvo dežele FJk Loredana Panariti, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, špietarskegi župan Mariano Zufferli in deželni ravnatelj za slovenske šole Igor Giacomini. Sledil je nastop učencev osnovne šole “Dvojezična daje številke”. Kasneje so v večnamenski dvorani učenci nižje srednje šole uprizorili “Vaje v slogu”. Sledila je veselica z rock skupinami.

V stavbi učiteljišča sta bili na ogled razstava del extempora “Po stazi Pavla Petriciga” in projekcija filma “Dvojezična in a day”, ki so ga pripravili iz kratkih posnetkov, ki so jih poslali nekadanji učenci.

»Prehojena pot ni majhna. Ko smo začenjali, nismo mislili, de pridemo tako deleč,« je v pogovoru za Dom povedala Živa Gruden. Bila je med tistimi, ki so za slovensko šolo v Benečiji dali pobudo in jo pripravili. Nato jo je trideset let pejala naprej kot ravnateljica.

»Ko smo začeli, smo imeli pet otrok – je spomnila – . S Pavlom Petricigem sva se leta 1984 vprašala, kaj narediti, če vrtec odpreti ali ne. Potem sva se odločila, da ga odpremo. Prišlo je še dodatnih pet otrok. Delo je potekalo precej normalno in lepo. Težave so bile drugje. Nismo se upali imenovati vrtec, ker nismo bli priznani. Na tak način smo nadaljevali sedem let. Tretje leto smo odprli tudi prvi razred osnovne šole. Prvi otroci so prišli do petega razreda tudi če šole na papirju ni bilo. Starši so morali vsako leto podpisati, da sami skrbijo za šolanje otrok. Otroci so morali vsako leto opraviti izpite na državni šoli.«

Dabi postali priznanis strani šolskih oblasti je bilo težko. »Šolski skrbnik Giurleo je povedal, da noben zakon ne dovoli, de se izvajadidaktični program v slovenščini. Z odvetnikom Battoclettijem smo vložili pritožbo na predsednika republike. V zvezi s tem je državni svet odločal, da je res, kar pravi šolski skrbnik, ampak da noben zakon na prepoveduje učenja v slovenščini. Hitro smo vložili prošnjo za osnovno šolo, in ta je bila takoj odobrena. Tedaj smo se odsapnili, ker smo se lahkoimenovali šola in smo imeli tudi nekakšno kontrolo s strani didaktičnega ravnateljstva, ki je bilotakrat v Svetem Lenartu. Se pravi, da so nam oni dajali “žegen” na naše programe in naše delo,« je poudarila Grudnova.

Dvojezična šola je postala državna leta 2001 po sprejetju zaščitnega zakona. »Zelo se moramo zahvaliti tedanjemudeželnemu šolskemu ravnatelju Brunu Forteju, ki je zares osebno tvegal. Poslužil se je vseh kompetenc, kar jih je zmogel, in je privedel našo šuolo v državne okvire.«

Za nižjo srednjo šolo pa je bilo nasprotovanje prav v Špetru. »Sreča je bila, da so bili starši navdušeni in pripravljeni se za to boriti do konca. Druga sreča je bila, da so bili na Deželi FJk in na ministrstvu ljudje, ki so razumeli to potrebo in so pripomogli k temu.«

V dvojezični šoli se je več sto otrok naučilo slovenskega jezika. Problem je vrniti slovenščino v družine, v vsakdanje življenje. »To je naloga vseh nas, ker sama šuola nardi, kar more – je povedala nekdanja ravnateljica -. Velikokrat vlada po družinah strah, in to ni prav. Tisti otroci, ki doma govorijo v narečju, ki ga vsak dan slišijo, nimajo nobedih težav razločiti med narečjem in uradno slovenščino, ampak si znajo pomagati in prenašajo besede, izraze… Zato je prav, de se po družinah govori v narečju in da otroci zanjo eno in drugo.«

CELOTEN POGOVOR V TISKANI IZDAJI DOMA

Venerdì 5 giugno c’è stata una grande festa per i trent’anni della scuola bilingue di San Pietro al Natisone. Sono intervenuti la presidente della regione Debora Serracchiani, il ministro per gli sloveni oltreconfine e nel mondo Gorazd Žmavc, l’ex direttore dell’ufficio scolastico regionale Bruno Forte che ha fatto sì che la scuola bilingue diventasse statate e Živa Gruden che è stata direttrice della scuola per trent’anni. Hanno salutato gli ospiti anche l’assessore all’istruzione Loredana Panariti e Igor Giacomini dirigente dell’ufficio delle scuole con lingua di insegnamento slovena.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp