V novi Evropi naj kristjani pričajo frajnost božjih otruok

 
 
Na temo »Jezus pravi: Zaupajte!« je v saboto 21. vošta, par Mariji na Otoku ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem, potekalo 28. srečanje treh dežel — Furlanije, Koroške in dela Slovenije —, ki ga je lietos organizala krška (celovška) škofija.
S svojimi duhovniki in vierniki so se srečanja udeležili celovški škof Aloiz Schwarz, videnski nadškof Andrea Bruno Mazzocato in tudi častni nadškof Pietro Brollo, v imenu ljubljanskega nadškofa Antona Stresa pomožni škof Anton Jamnik, mariborski nadškof Franc Kramberger, koperki škof Metod Pirih s pomožnim škofom Jurijam Bizjakam in celjski škof Stanislav Lipovšek. Z njimi je somaševalo kakih 40 duhovniku pred 1200 vierniku.
Na začetku svete maše v štierih jezikih — slovenščini, niemščini, italijanščini in furlanščini, ki jo je vodu mons. Alois Schwarz, so predstavniki far ob Vrbskem jezeru parnesli vodo za žegnanje, ki so jo ruomarji lahko vzeli in nesli na svoje domuove. Skof Schwarz je ruomarje vabu, naj v cajtih, ki se zdijo deleč od Kristusa, oznanjajo krščansko viero in zaupanje. Ravno v donašnjem cajtu je besieda zaupanje v Kristusa potriebno, sa’ je on z nami na naši poti življenja, de v njim lahko dobimo opuoro in pomuoč.
Donas, je reku krški škof Schwarz, se družba zdi srečna brez Boga, pa na vie, v kako tamó gre. Vabu je viernike, naj ostanejo »v cerkveni barki, kier je samuo s pogledam v Kristusa mogoče iti čez valuove cajta«
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je spuomnu, de od samega začetka srečanj treh dežel, ki so se začela lieta 1982 na svetih Višarjah, se je marsikaj spremenilo: nie vič meja, živimo v evropski skupnosti. Pa nove razmiere telim srečanjam dajejo novo vsebino, na katere naj bi odgovorili kot kristjani, povezani v adno samo skupnost in v adno družino. »V Evropi, kjer vlada po adni strani sekularizacija, po drugi tudi velika želja po duhovnem življenju — je poudaru škof Jamnik, — smo kristjani poklicani, da ljudi, ki iščejo Boga, poslušamo, zastopimo, predvsiem pa naj bi v nas vidli frajnost božjih otruok, ki nam jo podarja viera.« Škof Jamnik je oznanu, de naslednje srečanje treh dežel bo 20. vošta 2011 v Sloveniji, v Marijinem svetišču na Zaplazu v škofiji Novo Mesto.
Videnski nadškof Andrea Bruno Mazzocato je s svoje strani reku, de smo na srečanje treh dežel paršli z veseljam, kier tle pod maternim pogledam Device Marije imamo viersko srečanje z sestrami in bratri treh ljudstev, ki pa so združeni od iste viere v Gospuoda Jezusa in iste pobožnosti do Matere Božje, ki nas sparjema z nje ljubeznijo in nas vabe k zaupanju.
Naše škofije in vsa Evropa potrebujejo zaupanje še posebe v telem cajtu ekonomskih in socialnih težav. Marija, je podčartu videnski nadškof, je zgled in učiteljica zaupanja in nam kaže svojega Sinu, v katerega muoramo imiet vso zaupanje.
Po sveti maši je v zlo parjetnem ambientu in gorki sončni uri biu še kulturni program. Nastopili so zbori, ki so sodelovali tudi par maši: zbor Virgo melodiosa iz Latisanotte, zbor Konzervatorija za glasbo Jurij Slatkonja iz Novega Mesta ter banda Abwerzger in Die Stromlosen z avstrijske Koroške. Organizatorji so poskrbeli tudi za voden ogled Marijine cierkve v niemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Parvi zgodovinski zapis o cierkvi na Otoku ob Vrbskem jezeru je iz lieta 894. Tekrat Otok je biu prafara in misijonsko središče v posesti bavarske freisinske škofije. Cierku, ki je posvečena sv. Primožu in Felicijanu, je lieta 1399 uniču velik oginj.
Nje prezidava v poznogotskem stilu se je zavliekla v 15. stuolietje in v glavnem je cierku ostala taka do donas. Lieta 1598 je biu po 450 lietih obstoja razpuščen kapitelj in Otok so prevzeli jezuiti in tuo do razpustitve njih reda lieta 1773. Za njim so prevzeli dušnopastirstvo škofijski duhovniki. Lieta 1808 je fara paršla v upravo benedektinskega samostana v št. Pavlu v Labotski dolini. Ta patronat se je končù lieta 1969.
Naj povemo še, de iniciativo za »Srečanje treh dežel« je lieta 1981 dau bivši videnski nadškof mons. Alfredo Battisti, celovški škof mons. Egon Kapellari in ljubljanski nadškof mons. Alojzij Šuštar pa sta jo rada podparla. Parvo srečanje je bluo lieta 1982 na Višarjah, potlè pa vsako naslednje lieto v eni izmed škofiji.
Globoka viernost in zaupanje v Marijino priprošnjo je skupna Slovencam, Furlanam in Niemcam, ki kot sosiedje že vič ku 1200 liet živijo drug ob drugem.
Srečanje treh dežel je cerkvena iniciativa, ki pa ima buj šarok kulturni in simbolni pomien, še posebe v cajtu ko kriza vrednot je stuorla zgubit pravo smier, ki pelje do buj pravične in človieške Evrope, ki sarka iz svojih globokih krščanskih korenin.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp