Table pravijo, da smo živi_I cartelli stradali mostrano che siamo vivi

Pred kratkin so tudi na daržavni ciesti štv. 54 iz Čedada do Štupce nastavili smerokaze, ciestne tabele, na katerin so imena kraju napisane po italijansko in po slovensko. Do sada so ble tabele v obieh jezikah samuo tiste na začetku in koncu vasi in na kamunskih ter provincialnih ciestah. Se pravi, de se je slabih sedam liet po dekretu predsednika dežele Furlanije Julijske krajine iz dičemberja 2013 tudi ANAS prilagodila zakonam, ki varjejo slovenski jezik in kulturo. Ries liepa novica.

Daje pa na uoč, de slovenska imena, ki so napisane na novih tabelah, se na ujemajo s tistimi, ki so na te drugimi tablami. ANAS je namreč zbrau imena v literarnem jeziku, ki jih za naše kraje nucajo v Trstu, Gorici in Sloveniji in ne domače imena, s katerimi Benečani vič ku tavžint liet kličejo svoje vasi. De na tabele se napišejo imena po domače so bli kajšnih dvejst liet odtuod kupe določili kamuni, videnska provinca in slovenske organizacije, kàr so začeli postavljati dvojezične table po sparjetju zaščitnega zakona, sa’ Špietar nie biu nikoli Špeter, Podbuniesac nikoli Podbonesec in takuo naprej.

Tudi na smerokazih za glavno furlansko miesto beremo ime Videm, namesto te pravega Viden. Tle pa na gre za izbiero med domačim in literarnim jezikam, ampa za napako, ki se na Taržaškem, Goriškem in v Sloveniji pojavlja že puno liet. Sa’ je Prešernov nagrajenec in narguorš strokovnjak za slovensko toponomastiko v Italiji Pavle Merkù, že lieta 1999 v priročniku Slovenska krajevna imena v Italiji podčartu: »Videm je učena spačenka s hiperkorekturo izglasnega nosnika. Zgodovinsko in etimološko nima ime kaj opraviti z Vidmi znotraj meja slovenske države. « Telo razlago so pred lieti sparjeli v Terski dolini, kjer so pravilno napisali Viden, in tudi v Reziji.

V kamunah Dreka, Tavorjana, Ahten, Neme, Naborjet-Ovčja vas in Tarbiž, razen na smerokazih državnih, regionalnih in provincialnih ciest pa nie še tabel s slovenskim imenam vasi.

Gre za kamune, v katerih je priznana slovenska manjšina, na konfinu s Slovenijo in tudi sosednje občine na italijanski strani imajo tabele po slovensko. Nedopustno je. Vsakemu obiskovalcu se daje zgrešeno kulturno podobo tistih vasi. »Tle žive’ samuo Italijani, okuole in okuole so Slovenci«, lahko misli, kduor nie domačin in na pozna tistih kraju.

Se na more mučati nad telo karvico, ki se jo diela domačim ljudem, ki so veseli svoje kulturne podobe. Trieba je partiskati na administratorije, de izpunijo, kar predvidevajo zakoni. Šindiki, ašešorji in kamunski možje na morejo biti Slovenci, kàr gre za vzdigniti kontribute in potlé pozabiti na jezik in kulturo. Cajt je na glas, jasno in močnuo zahtevati, kar nam pripada. Nie nobednega razloga za kakaršenkoli strah. Muoremo vsi – politiki, kulturni dieluci, navadni ljudje – imieti radi svojo podobo, svoj jezik, svojo kulturo. Se pravi same sebe. Ciestne tabele po slovensko jasno kažejo kaduo smo in de čemo obdaržati te pravo podobo. (M. K.)

Qualche giorno fa lungo la strada st. 54, che da Cividale porta a Stupizza/Štupca, sono stati installati indicatori di direzione bilingui, in italiano e sloveno. Finora il bilinguismo italiano-sloveno era presente solo sui cartelli toponomastici all’inizio e alla fine di località e territori comunali e sulle strade comunali e provinciali. A sette anni dal decreto del presidente della Regione Friuli-Venezia Giulia di dicembre 2013, quindi, anche Anas si è adeguata alle norme di tutela della minoranza slovena.

I toponimi riportati da Anas sui cartelli, però, non corrispondono a quelli sui cartelli installati in precedenza. Anas, infatti, ha scelto i toponimi in lingua standard invece di quelli in dialetto sloveno locale e la questione non è banale. Oltre vent’anni fa, quando si è iniziato a installare cartelli bilingui a seguito dell’approvazione delle leggi di tutela, con una decisione congiunta da parte dei Comuni interessati, della provincia di Udine e delle organizzazione slovene è stato scelto di riportare sui cartelli i toponimi in dialetto sloveno.

Balza all’occhio, inoltre, che come versione slovena di «Udine» sia riportato «Videm», invece del toponimo corretto «Viden». Nelle zone di Trieste, Gorizia e in Slovenia questo errore è onnipresente da tempo. Ma già nel 1999, nel manuale Slovenska krajevna imena v Italiji, l’esperto di toponomastica slovena in Italia Pavle Merkù spiegava come la versione corretta di «Udine» in sloveno fosse «Viden».

La toponomastica bilingue, trilingue o quadrilingue (a seconda del comune considerato) non è ancora stata installata a Drenchia, Torreano, Attimis, Nimis, Malborghetto-Valbruna e Tarvisio. I cartelli mostrano che lo sloveno e le nostre lingue sono vivi, e noi con loro. Sta a noi indurre i nostri amministratori ad adempiere alle leggi dello Stato.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp