Če grem nazaj vič ku 70 liet, do otuberja lieta 1946, kadar sam vstopu v parvi razred osnovne šuole, se lepuo zmislim, kakuo sam biu vstrašen, kàr sam parvič videu učiteljico. Kier pa nas je bluo puno, dva razreda an tarkaj iz moje vasì, sam se dau kuražo, začeu pogumno an odguoriu na parvi klic. Tist dan sam se naučiu parve italijanske besiede: Presente! Kàr pa sam biu doma, sam naglih po kosilu začeu napravjati majhane naloge, ki nam jih je dajala. Navdušeno! V teku cajta je začetno navdušenje nomalo splahnielo, takuo de sam biu, na koncu osnovne šuole, že takuo utrujen, de nisan maru iti naprej. Tuole sam naredu ‘no lieto buj pozno, kadar sam vstopu v seminar an začeu tisto dugo pot, ki je šla naprej 13 liet, dokjer nisam ratu duhovnik. Zatuo od šuole imam še liep spomin an glih takuo ga želim tistim, ki so začeli lietos an tistim, ki hodijo že vič liet v šuolo, de bi imeli nimar dobro vojo an se pametno učili. Za vse naše šuolarje an dijake, bodisi od dvojezične šuole an tudi drugih šuol, bi imiela biti parva skarb oživieti našo kulturo an okrepiti znanje slovenskega izika, zak’ tuole daje dvie prednosti: parprave otroke za življenje an gredè jim bo dalo parložnost za dielo, za zaslužek. Škoda, de nekateri se nieso še zaviedali, de znanje slovenskega izika ima v sebe veliko bogatijo an grede nam daje muoč, de spoznamo naše korenine an našo zgodovino. Ki nie za vrieč! Če gledamo na število otruok, Benečija niema dost moči, pa otroci so. Če vsa tala mladina zraste modro an pošteno, bo naša domovina imiela življenja an bo pejala naprej tavžintlietno zgodovino. Kadar sam 1. šetemberja v Žabnicah poslušu Barski oktet mladih pieucu, sam pomislu: tle je naše življenje an pot, ki peje k njemu. Če smo takuo kuštni, de znamo ohraniti tudi pietje an glasbo, sigurno bomo znali rešiti tudi druge probleme. Med temi je adan velik problem, de dezela Furlanija Julijska krajina na financira učenja slovenskega izika v Kanalski dolini. Čudno, de za učenje maternega izika se na ušafa denarja an za druge manj vriedne reči pa ga na manjka! Zaries čudno!
Nell’editoriale il direttore responsabile, mons. Marino Qualizza, parte dal suo vissuto scolastico per sottolineare quanto sia importante avvicinare i bambini di Slavia friulana, Resia e Valcanale alla cultura e lingua slovene, indissolubilmente legate al territorio. «Presente» è stata la prima parola in lingua italiana da lui imparata il primo giorno di scuola in prima elementare.
»Presente« je bila parva moja italijanska besieda_«Presente» è stata la mia prima parola in italiano
Če grem nazaj vič ku 70 liet, do otuberja lieta 1946, kadar sam vstopu v parvi razred osnovne šuole, se lepuo zmislim, kakuo sam biu vstrašen, kàr sam parvič videu učiteljico. Kier pa nas je bluo puno, dva razreda an tarkaj iz moje vasì, sam se dau kuražo, začeu pogumno an odguoriu na parvi klic. Tist dan sam se naučiu parve italijanske besiede: Presente! Kàr pa sam biu doma, sam naglih po kosilu začeu napravjati majhane naloge, ki nam jih je dajala. Navdušeno! V teku cajta je začetno navdušenje nomalo splahnielo, takuo de sam biu, na koncu osnovne šuole, že takuo utrujen, de nisan maru iti naprej. Tuole sam naredu ‘no lieto buj pozno, kadar sam vstopu v seminar an začeu tisto dugo pot, ki je šla naprej 13 liet, dokjer nisam ratu duhovnik. Zatuo od šuole imam še liep spomin an glih takuo ga želim tistim, ki so začeli lietos an tistim, ki hodijo že vič liet v šuolo, de bi imeli nimar dobro vojo an se pametno učili. Za vse naše šuolarje an dijake, bodisi od dvojezične šuole an tudi drugih šuol, bi imiela biti parva skarb oživieti našo kulturo an okrepiti znanje slovenskega izika, zak’ tuole daje dvie prednosti: parprave otroke za življenje an gredè jim bo dalo parložnost za dielo, za zaslužek. Škoda, de nekateri se nieso še zaviedali, de znanje slovenskega izika ima v sebe veliko bogatijo an grede nam daje muoč, de spoznamo naše korenine an našo zgodovino. Ki nie za vrieč! Če gledamo na število otruok, Benečija niema dost moči, pa otroci so. Če vsa tala mladina zraste modro an pošteno, bo naša domovina imiela življenja an bo pejala naprej tavžintlietno zgodovino. Kadar sam 1. šetemberja v Žabnicah poslušu Barski oktet mladih pieucu, sam pomislu: tle je naše življenje an pot, ki peje k njemu. Če smo takuo kuštni, de znamo ohraniti tudi pietje an glasbo, sigurno bomo znali rešiti tudi druge probleme. Med temi je adan velik problem, de dezela Furlanija Julijska krajina na financira učenja slovenskega izika v Kanalski dolini. Čudno, de za učenje maternega izika se na ušafa denarja an za druge manj vriedne reči pa ga na manjka! Zaries čudno!
Nell’editoriale il direttore responsabile, mons. Marino Qualizza, parte dal suo vissuto scolastico per sottolineare quanto sia importante avvicinare i bambini di Slavia friulana, Resia e Valcanale alla cultura e lingua slovene, indissolubilmente legate al territorio. «Presente» è stata la prima parola in lingua italiana da lui imparata il primo giorno di scuola in prima elementare.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
La ricchezza dell’Arcidiocesi _ Zaklad videnske nadškofije
35. Senjam beneške piesmi. _ Zmagala skladba»Lah« _ Ha vinto la canzone »Lah«
»Iskre tvoje ljubezni« _ Predstavitev 25. maja v Špietru _ Presentazione il 25 maggio a San Pietro
Ne spreglejte Doma z dne 15. maja _ Primo piano sul Dom del 15 maggio
Campioni regionali di arrampicata sportiva _ Deželna prvaka v športnem plezanju
Senjam beneške piesmi spremeni Liesa v Sanremo _ Liessa come Sanremo, torna il «Senjam»
V svoji zemlji dobro zasidrani turistični delavci _ Operatori turistici ben radicati nella propria terra
Poezije Anite Bergnach, novi in aktualni psalmi _ Le poesie di Anita Bergnach, salmi nuovi e attuali
Na Nebeški poti pri Brezjah spet po rimskem mostu _ In cammino a Montemaggiore sull’antico ponte restaurato
Nove raziskave in poti za strok, rezijanski česen _ Nuove ricerche e strade per lo strok, l’aglio di Resia