P
redsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v gledališču Adelaide Ristori v Čedadu udeležil otvoritvenega dogodka srednjeevropskega festivala kulture Mittelfest. Predsednik republike je imel nagovor o prihodnosti Evrope, ki ga tukaj objavljamo.
»Gospe in gospodje.
Napovedovanje prihodnosti je nehvaležno in tvegano. Tudi glede prihodnosti Evropske unije. Vendar naj v tem prijateljskem krogu le povem, kako vidim razvoj evropske ideje oziroma evropske ideje v naslednjih letih.
Volitve v Avstriji, na Nizozemskem, v Franciji ter prihajajoče volitve v Nemčiji, so poskrbele, da je odpravljen totalen strah pred tem, da bi se protievropska retorika razširila po celem kontinentu in blokirala evropsko idejo. Zdi se mi, da z malo tveganja lahko napovemo, da bo kmalu po koncu nemških volitev prišlo do neke skupne iniciative Berlina in Pariza glede poglobitve sodelovanja v Evropski uniji.
Ne bi bil presenečen, če bi ta nemško-francoska iniciativa implicirala poglobljeno sodelovanje tistih držav, ki to zmorejo in, ki to hočejo. To seveda pomeni nadaljevanje projekta Evrope več hitrosti, vendar z novim pospeškom.
Nad Evropo več hitrosti je navdušenih malo ljudi, vključno z mano. Vendar jo bomo morali kot praktični in pragmatični politiki sprejeti in se ji prilagoditi. Vsaj še nekaj let, morda desetletij, bo to modus vivendi Evropske unije. Ni idealno, vendar tudi ni katastrofalno. Morda je to res v tem hipu edini način, da ostane 27 držav v grobem skupaj, v pomembnih detajlih pa so med njimi tudi razlike, ki jih ali ne morejo premostiti, ali pa jih nočejo premostiti.
Za Italijo glede umestitve v Evropo prve hitrosti ni dvomov, gre za soustanoviteljico Evropske unije, razvito državo z jasno geopolitično tradicijo. Glede Slovenije v prihodnje utegne biti več dilem. V tem hipu je v najbolj povezanem delu Evropske unije. Je članica Evro območja in Schengenskega območja. Povedal sem že, da je moja osebna želja, da v tem najbolj povezanem delu Evrope tudi ostane.
Vidim pa neke zgodovinske znake, ki mi govorijo, da se v naslednjih letih utegne v Sloveniji odpreti razprava, ali naj Slovenija z vsemi silami in na vse pretege skuša ostati ob boku Franciji in Nemčiji, ali naj se iz številnih zgodovinskih, geopolitičnih, značajskih in drugih razlogov umesti ob bok štirim državam Višegrajske skupne, torej državam Srednje Evrope.
Skratka, naj ne bo glede mojega stališča nobenih dvomov. Danes in v prihodnje bom zavzel dve pomembni stališči.
a) Potrebno po začetku novega ustavnega procesa in poglobitvi Evropske unije in po
b) utrditvi položaja Slovenije v skupini držav, kjer sta Nemčija in Francija
V tem smislu sem v začetku leta, skupaj s skupino akademikov, javnosti predstavil Ljubljansko pobudo. Ljubljanska pobuda je predlog besedila za nov ustavni postopek Evropske unije.
Vidim jo kot poskus, da se z njo pretrga intelektualno mlačnost in politično malodušnost za iskanje alternative razkrajanju Evropske unije. Zavračam pomisleke, da v trenutnih razmerah začetek razprave o institucionalni reformi Evropske unije ni koristen niti mogoč.
Vem, da mnogi voditelji Evropske unije menijo, da obstoječa Lizbonska pogodba zadošča za premagovanje sedanjih izzivov. Menijo, da jo je potrebno le bolj vešče uveljaviti. Tudi s tem se deloma strinjam. Najbolj pa me vznemirja njihova ocena, da bi morebitna skupna evropska razprava o novi razpravi zdaj samo pospešila njen razpad. Če bi se taka ocena izkazala za točno, potem je absolutno jasno, da tudi bolj vešče in bolj uspešno uveljavljanje sedanje Lizbonske pogodbe ne bo rešilo poglabljajoče se krize.
V tem smislu smo torej prišli do točke, ko se razmišlja o pravem času za prave zamisli. To je legitimna razprava, vendar se mora vedno znova zavedati, da so napačne zamisli že na delu v napačnem času. Pretirano odlašanje z razumnim tveganjem glede alternative bi se utegnilo zgodovinsko pokazati za usodno.
Bistvo Ljubljanske pobude je oživitev, renesansa Evropske unije. Ljubljanska pobuda si prizadeva za nov ustavni postopek.
Predlaga tudi osnutek besedila nove ustave, vendar je ta hip vsaka posamezna določba manj pomembna od zamisli, da dolgoročno Evropska unija lahko obstane in se okrepi le pod pogojem pomembnejših institucionalnih sprememb, ki morajo imeti ljudsko in demokratično legitimacijo.
Kot predsednik republike sem že večkrat izjavil, da se bomo Slovenci in Slovenija uspešno znašli v vseh, vsakršnih pogojih, vendar bi bilo za nas in za druge evropske narode laže in bolje, če bi bili zavoljo miru, varnosti in blaginje priče renesansi Evropske unije.«
Nagovoru je sledil javni pogovor med predsednikom republike in glavnim urednikom časopisa La Stampa Maurizijem Molinarijem o tej in drugih aktualnih temah.
Mittelfest je srednjeevropski festival kulture, ki gosti priznane umetnike iz vsega sveta. Na odrih se bodo med 15. in 25. julijem zvrstili glasbeni, plesni, gledališki, lutkovni in literarni dogodki iz desetih držav. Mittelfest Čedad in Festival Ljubljana sta soprireditelja festivala, ki vsak na svoji strani meje sooblikujeta kulturno podobo srednje Evrope in gradita mostove med narodi.
www.up-rs.si (Po tiskovnem sporočilu Urada predsednika Republike Slovenije)
«Ci sono poche persone davvero entusiaste di un’idea di Europa a più velocità, ma credo dovremmo accoglierla ed adattarci, perché è l’unico modo per tenere assieme Paesi che hanno molti punti in comune, ma anche molti divari che non possono o non vogliono superare».
E’ la riflessione del presidente della Repubblica di Slovenia, Borut Pahor, che ha aperto la 26ma edizione del Mittelfest, il festival di cultura della Mitteleuropa in programma a Cividale del Friuli fino al 25 luglio.
Pahor è stato intervistato dal direttore de La Stampa, Maurizio Molinari, che lo ha sollecitato su diversi temi d’attualità utili a delineare tutte le sfumature della visione convintamente europeista del presidente sloveno.
Pahor non si è sottratto ad «azzardare un annuncio», come egli stesso ha premesso, affermando che «dopo le elezioni in Germania e già all’inizio del prossimo anno, assisteremo ad un’iniziativa congiunta di Parigi e Berlino volta a rafforzare la prospettiva europea, spazzando via i timori di una retorica antieuropeista».
Per Pahor l’Italia resta fermamente «nel gruppo dei paesi europei ad alta velocità, perché è uno dei paesi fondatori dell’Unione europea e perché mantiene una chiara posizione geopolitica». Meno nitido, secondo Pahor, il dibattito all’interno della Slovenia che «sicuramente ora fa parte di quell’Europa più coesa ed è mio desiderio personale che rimanga tale», ma, ha notato il presidente «colgo nel popolo sloveno il rimarcarsi di segni storici che nei prossimi anni potrebbero aprire un dibattito sul ruolo del Paese e sulla sua collocazione» rispetto al blocco franco – tedesco o ai Paesi dell’Europa centrale.
«Non ho dubbi – ha ribadito il presidente – che la Slovenia debba restare a fianco di Francia e Germania, ma è necessario rifondare l’Unione europea anche a partire da un nuovo processo costituzionale, per rompere l’indifferenza intellettuale e lo scoraggiamento politico. Ogni dubbio potrebbe dimostrarsi fatale».
Pahor ha evidenziato come vi sia una preoccupazione tra le nazioni slave sul mantenimento della propria identità, anche linguistica, ma «sono pronto ad affrontare la sfida di mostrarci capaci di mantenere tale identità in un’Europa unita». Europa che, secondo Pahor, deve anche fermamente sostenere un dialogo costante con la Russia.
Le diffidenze sul mantenimento di una visione europeista forte vanno ricercate nella crisi dei migranti rispetto alla quale Pahor ha riconosciuto «il valore morale dell’Italia» e al contempo la necessità che tutti i paesi si facciano carico di una quota di migranti, nel nome di una solidarietà comune.
Un passaggio della conversazione ha toccato la necessità di rafforzare i collegamenti infrastrutturali tra Slovenia e Italia ed i rapporti tra Gorizia e Nova Gorica, rispetto ai quali il presidente sloveno è convinto che vi siano opportunità non ancora sfruttate appieno, possibili solo «intraprendendo un cammino di cooperazione che porti a due Gorizie ed una città».
All’incontro era presente anche l’assessore regionale alla Cultura, Gianni Torrenti, secondo il quale aprire Mittelfest ospitando «l’amico» Borut Pahor ha offerto l’occasione per dare delle indicazioni significative alla cultura dell’area mitteleuropea e alla visione del ruolo che il festival potrà svolgere nei prossimi anni.
ARC/SSA/EP
