Poleti leta 1995 je bila v podzemni jami Divje babe, pod robom Šebreljske planote, 230 metrov nad reko Idrijco, med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji pod vodstvom Ivana Turka odkrita koščena piščal. Stara je približno 60.000 let in velja za najstarejše doslej odkrito glasbilo na svetu. Ta najdba je še posebej pomembna, saj je piščal od drugih podobnih instrumentov, ki so jih izdelali moderni ljudje, starejša kar za 20.000 let. Odkritje potrjuje, da so neandertalci bili popolnoma razvita duhovna bitja, sposobna prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.
Leto 2025 prinaša priložnost, da se spomnimo in obeležimo to izjemno arheološko odkritje, ki je preoblikovalo naše razumevanje zgodovine. Ob 30-letnici so pripravili pester program dogodkov, ki bodo potekali skozi celotno leto 2025 in deloma tudi v letu 2026. Predstavljen je bil na novinarski konferenci, ki je potekala pri cerkvici sv. Ivana v Šebreljah. Središčna točka praznovanja bo razstava v Narodnem muzeju Slovenije, kjer bo originalu piščali, najstarejšemu glasbilu na svetu, namenjena posebna pozornost. Dr. Boštjan Laharnar, vodja Oddelka za arheologijo pri Narodnem muzeju, je ob tem izpostavil izjemno vrednost tega artefakta in njegov pomen v širšem kulturnem kontekstu. Organizatorji so pripravili več kot 20 dogodkov, ki bodo potekali na Cerkljanskem in drugod po Sloveniji. Med njimi so vodenja po Arheološkem parku Divje babe, razstave, tematski pohodi, glasbeni dogodki, med drugimi tudi festival Glas piščali in Gombačev nastop v okviru festivala Jazz Cerkno, ki letos tudi beleži 30-letnico. Poleg tega bo v okviru obletnice izveden strokovni posvet, muzejski večeri, otroške delavnice igranja na neandertalčevo piščal ter posebna glasbena predstava Rapsodija jamskega medveda, scenarista, režiserja in producenta Miha Čelarja.
Izjemen pomen te piščali ni le v tem, da gre za najstarejše glasbilo, ampak tudi v tem, da odpira vrata v svet glasbenega ustvarjanja, ki sega globoko v preteklost. Akademski glasbenik Ljuben Dimkaroski je bil prvi, ki je vztrajno raziskoval glasbene možnosti piščali in ji nadel ime Tidldibab. Po njegovi smrti je to poslanstvo prevzel Boštjan Gombač, priznani multiinstrumentalist in danes glavni ambasador neandertalske piščali. Gombač, ki je v glasbi in zvokih tega predmeta našel resonanco s preteklostjo, meni, da so dvomi o tem, ali so luknjice v piščali rezultat človekovega dela ali le naključnega ugriza zveri, že večkrat strokovno ovrženi. Cerkljanski župan Gašper Uršič je ob tej priložnosti izpostavil tudi prizadevanja za širšo prepoznavnost piščali iz Divjih bab, ki naj postane prepoznavna ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Občina Cerkno skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine že dolgo usmerja svoja prizadevanja v zaščito tega zgodovinskega najdišča. Namen je, da Arheološki park Divje babe postane kulturni spomenik državnega pomena, kar bi še dodatno okrepilo pomen tega izjemnega kulturnega zaklada za celotno Slovenijo.
Nell’estate del 1995 nella grotta sotterranea di Divja baba, ai margini della piana di Šebrelje e vicino al fiume Idrijca, nell’ambito di una campagna di scavi archeologici condotta da Ivan Turk è stato ritrovato un flauto di osso, risalente a circa 60.000 anni fa. Si tratta del più antico strumento musicale mai rinvenuto al mondo.
Nel trentennale della scoperta, nella zona di Cerkno e in tutta la Slovenia è stato organizzato un variegato programma di eventi, che si protrarrà fino a parte del 2026. L’iniziativa è stata presentata a una conferenza stampa nella chiesa di Sv. Ivan a Šebrelje, a cui sono intervenuti Boštjan Laharnar, dirigente del Dipartimento di archeologia al Narodni muzej di Ljubljana, il musicista Boštjan Gombač, che dopo la scomparsa di Ljuben Dimkarovski ha preso il testimone quale promotore del flauto di Neandertal, e il sindaco di Cerkno, Gašper Uršič. Insieme all’Ente per la tutela del patrimonio culturale di Slovenia, il Comune di Cerkno si sta adoperando affinché il Parco archeologico di Divja baba sia dichiarato monumento d’interesse nazionale.
