V veljavo je stopil 15. julija. V mesecu avgustu srečanja z vsem turističnim gospodarstvom občin v katere sega Novi zakon o Triglavskem parku. Oblikovati ga morajo domačini

 
 
Petnajstega julija je začel veljati nov Zakon o Triglavskem narodnem parku. Triglavski narodni park (TNP) obsega visok odstotek ozemlja občin, ki so v parku, npr. kar 30,9% občine Bovec.
To je lahko velika priložnost ali pa ostaja škodljiva omejitev za razvoj gospodarstva, ki je znotraj parka dodatno omejevala in tako odganjala mlade ljudi.
Sedaj pripravljeni zakon o TNP je nedvomno bolj življenjski od prejšnjega, vendar pa so nad njim razočarani mnogi v turističnem gospodarstvu, ker »so črke na papirju zapisane tako, da jih je mogoče razumeti tako ali drugače«, se je slišalo že ob pogovorih z občani in v dokončni formulaciji zakona teh pripomb niso upoštevali v zadostni meri. Tu so največji strahovi pri tistih, ki živijo ali prehajajo na gospodarsko dejavnost, ki je vezana na turizem. Turizem je namreč zelo povezan z režimom in upravljanjem Triglavskega narodnega parka.
Direktor Triglavskega narodnega parka g.Martin Šolar je te dni lokalnim turističnim organizacijam potrdil srečanja z vsem turističnim gospodarstvom občin, v katere sega TNP. To se bo zgodilo še v mesecu avgustu.
Občane so povabili, da zakon do tega časa skrbno preberejo in pripravijo morebitna vprašanja, na katera bi jim lahko odgovorili predstavniki Triglavskega parka.
Že do srečanja se bo prav gotovo, tudi v praksi, pojavilo marsikatero vprašanje. Lahko pa občani vprašanja pošljejo tudi na elektronske naslove lokalnih turističnih organizacij, da jih čimprej posredujejo upravi TNP.
Z novim zakonom, v glavnem se Narodni park še naprej upravlja s ciljem ohranitve izjemnosti naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot.
V parku bo prednostno varovana ekološka celovitost ekosistemov parka in preprečeni bodo posegi in dejavnosti, ki bi jo te lahko ogrozile. Težili bodo k ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi ohranjanja za območje narodnega parka značilne krajine kot prvine tradicionalne rabe prostora; varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih vrednot ter celostnemu ohranjanju kulturne dediščine; spodbujanju trajnostnega razvoja in ohranjanju poselitve; omogočanju obiskovanja za znanstvene, izobraževalne, rekreacijske, turistične in duhovne namene v obsegu in na način, ki je za naravo čim manj moteč in združljiv s cilji narodnega parka.
Divjina je mišljena kot območje, kjer potekajo naravni procesi brez kakršnih koli neposrednih vplivov človekovega delovanja; ekocelica je razumeti ožji del naravnega okolja, ki omogoča prostoživečim živalskim in rastlinskim vrstam nujne pogoje za njihov obstoj (npr.: kritje, možnost za gnezdenje in poleganje mladičev, posebni ekološki pogoji).
Pomembna je definicija trajnostnih razvojnih usmeritev.
Te prispevajo v narodnem parku k trajnostnemu razvoju, temeljijo na primerjalnih prednostnih narodnega parka in omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prebivalcev narodnega parka; nanašajo se na ukrepe glede projektov, investicij in izvajanja dejavnosti v narodnem parku, ki so skladni s cilji narodnega parka.
Govoriti o razvoju, skladnim s cilji TNP pa lahko pomeni nekje več možnosti za razvoj gospodarstva, nekje pa tudi nikakršno, zato ljudi bolj kot pravniška govorica, zanima konkretno to, kaj bo dovoljeno in kakšna razvojna nadomestila (odškodnino) za omejitve bodo prejeli na konkretni lokaciji.