V kulturi dobit muoč za naš preporod

 
 
Slovenci v naši deželi so se v saboto 6. febrarja zbral’ v Taržiču (Monfalcone), de bi potardil’ tardno voljo ohranit svoj kulturni in jezikovni zaklad, ki so ga parjeli od priednikov in predstavlja “bistvo” svoje identitete, ki nas postavlja med evropska ljudstva in nas kliče zidat mostuove med kulturami v telem kraju Evrope.
De smo Slovenci videnske province polnopravni in sestavni del slovenske skupnosti v naši deželi in širiega slovenskega kulturnega prestora, kaže tudi, de so v Taržiču kupe s svetovno poznanim slovenskim pisateljam Borisam Pahorja dal’ priznanje tud Benečanki Donatelli Ruttar, ki se že vič liet posveča kulturnemu dielu in je duša vič iniciativ.
Kot pravijo nekateri, samuo s kulturo se na živi.
Kultura na daje diela ljudem, ne pomaga rešit velikih ekonomskih, socialnih in demografskih problemu Benečije.
Kultura na ustave mladih v rojstnih vaseh, če na ušafajo diela blizu; kultura niema moči, de bi spet parklicala emigrante in napunla vasi…
Vseglih kultura ima adno prednost, an primat in na nieko vižo predstavlja fondo, temelj, na katerem zidat tud ekonomski in socialni preporod naše Benečije in lahko parpomaga, de bo tele preporod trajan, močan in se na bo izniču pred velikimi al majhnimi ekonomskimi in socialnimi potresi.
Če adno ljudstvo je močnuo ukoreninjeno v svoji kulturi, parvič jo bo ljubilo in ne bo ankul pustilo se jo ukrast in de drugi jo bojo zaničeval’ al skušal’ jo arzbrisat, takuo ki se je zgodilo v preteklosti; če ljube svojo kulturo se na bo čulo manjvriednega, se na bo skrivalo in se “preoblieklo” v drugo kulturno podobo.
Drugič, zatuo ki je kultura tesnuo povezana z niekim teritorijam, če ljudje ljubijo svojo kulturo, bojo še buj navezani na svoje kraje, na svoje vasi, na naravne ritme življenja, bojo delali vse, de bi jih na zapustili in de tisti njih kraji zaživieli… V Benečiji poznamo lepuo pregovor »iti s trebuham za kruham« in dost naših puobu, čeč, cielih družin se je pobralo in razparšilo po sviete, brez de bi se vič varnilo. Donas na adni strani so pred nam nove možnosti tud ekonomske rasti skuoze evropske projekte, na drugi strani ekonomska kriza je zajela tud bogate dežele in daržave, kam so v preteklosti hodil’ naši emigranti. Izziv je ušafat možnosti diela v naših dolinah s pomočjo naie inteligence in ljubezni do domače kulture in naše ‘matere’ zemlje.