Vcajtu božičnih in novolietnih prazniku smo zviedeli, de puno Benečanu gleda televizijske programe po slovensko, ki jih napravlja regionalni sedež Rai. Po prehodu iz analogne na digitalno televizijo, od začetka dičemberja lani se jih lahko vidi v cieli Furlaniji-Julijski krajini. Priet so jih kar 15 liet spremljali samuo v Tarstu in Gorici. Naši ljudje gledajo posebno radi dnevnik, ki je vsak dan ob 20.30, zaki vedo, de vičkrat pravijo in kažejo o Nediških in Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini. Prù takuo gledajo radi »Primorsko kroniko«, ki jo oddaja Tv Koper Capodistria od pandiejka do sabote ob 18.40 in v kateri so pogostu novice iz Benečije. »Primorsko kroniko« in tudi osrednji dnevnik Rtv Slovenija oddaja tudi 3. mrieža Rai bis.
V petak 17. dičemberja je biu slovenski tv dnevnik Rai v živo iz špietarske kamunske dvorane, zatuo de bi praznovali vidli-jvost slovenskih programu tudi v videnski provinci. Ta uonè se je medu snieg. Prava ura je bla, de bi ostali ljudje doma pred televizorjam.
Program je vodu glavni urednik slovenske redakcije Tgr, Marji Čuk. Parvi gost je biu špietarski šindak Tiziano Manzini. Poviedu je, de je prù veseu, de se sada slovenski programi Rai vidijo tudi v videnski provinci, kar naj bi pomagalo rasti teritorja. »Huduo mi se zdi, de na znam guoriti po slovensko. Troštam se, de se bom tudi s pomočjo slovenske televizije nomalo vič navadu,« je jau.
Veseje, de tudi Benečani, Rezijani in Kanalčani lahko gledajo, kar Rai parprav-lja za slovensko manjšino, sta izražila novinarja Jole Namor in Ezio Gosgnach.
Odgovorna urednica Novega Matajurja je poviedala, de so sada vsi Slovenci v Italiji med sabo buj povezani in je zaželiela, de bi Rai puno poročala iz videnske province. Takuo bojo domači ljudje zvestuo gledali slovenski program in ostali Slovenci buojš spoznali rojake v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Glavni urednik Doma je dodau še, de so naši ljudje močnuo želieli videti slovenske programe. Kàr so jih omejili samuo na taržaške in goriške kraje, je bla napravljena velika karvica. De bi dosegli pravico do svoje televizije, so Planinska družina in kulturna društva na začetku 90. liet pobrali skor dva tavžint podpisu. Sada je trieba nadoknaditi zamujenih 15 liet, tudi s tem, de bi Rai paravljala posebne programe v domačim jeziku za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino, kakor sta na radju Trst A (ki se ga sada lahko posluša v cieli deželi tudi na digitalni televiziji) že puno liet oddaje »Nediški zvon«, »Ta rozajanski glas« in »Tam, kjer teče bistra Bela«.
Jole Namor in Ezio Gosgnach sta aržložla tudi težkuo ekonomsko, socialno in demografsko stanje kraju, kjer žive Slovenci. Na posebno vižo sta se pokazala zaskarbljena do reforme gorskih skupnosti, ki bi lahko puno škodovala manjšini in do zapartja šuol.
Direktorca dvojezične šuole Živa Gruden je poviedala, de bi želiela, de bi bla manj pred kamerami in mikrofoni, saj bi tuole pomenilo, de so problemi z novim hramam za šuolo riešeni. Predsednica Bruna Dorbolò je pa guorila o dielu Inštituta za slovensko kulturo, de bi potisku kulturno rast Slovencu v videnski provinci.
Po televizijskim dnevniku je Rai 3 bis tisti vičer pokazala posnetke kulturne prireditve, ki je bla maja lani na Ravanci ob 30 liet programa »Ta rozajanski glas« na radiu Trst A.
