Praznovanja ob 650-lietnici božje poti na Svetih Višarjah

 
 
»Ruomarji z Marijo, de parnesemo Kristusa ljudem« je geslo jubilejnega lieta ob 650-lietnici svetišča na Svetih Višarjah, ki bo od 27 junja do 3. otuberja. »Tuole geslo pomieni, de na Višarjah se na obišče samuo Device Marije. Ona nie sama. Ima tudi Jezusa v naruočju. In pravi: Jest vas veselo sprimem, kakor mati, a muorta poslušati mojega Sina; kàr greste odtuod živite po učenju in zgledu Jezusa Kristusa. Kakor v Kani galilejski Mati Božja pravi: Poslušajte tiste, kar On pravi.« Takuo arzlaga mons. Dionisio Mateucig, 72-lietni Benečan, ki je famoštar v Žabnicah in rektor svetišča.
Gaspuod famoštar, povejte nam zgodovino tele božje poti.
»Vse se je začelo, kar je adan pastier ušafu svoje uce poklekljene okuole garma, v katerim je biu majhan kip Device Marije. Vzeu ga je in nesu v Žabnice. Drugi dan je biu kip spet gor. Zgodba se je ponovila vičkrat in je zatuo oglejski patriarh lieta 1360 ukuazu, naj se na tistim mestu zazida kapelica. Gor so začeli hoditi ljudje. Ne samuo Slovenci iz tele doline, pa tudi vierniki iz donašnje Slovenije in Avstrije. Tudi Čehi so v velikim številu ruomali na Višarje. Z vlakom do Žabnic in potle par nogah do svetišča. Napisano je, de ob 400-lietnici je bluo vič ku stuo tavžint ruomarju. Tekrat nie bluo nobedne gostilne al' oštarije. Spali so v cierkvi. Molili so, bli par spuovedi, se obhajali in varnili damou.«
Al' so bli med ruomarji tudi Benečani že od vsega začetka?
»Sevieda. Hodili so na Višarje par nogah. Še donašnj dan je kajšan, ki pride par nogah celuo iz Nediških dolin.«
Program jubileja začne v saboto 26. junja. Kaj bo?
»Ob 7.30 zjutra iz žabniške cierkve začne precesija s kipam višarske Matere Božje. Par nogah bomo šli po ruomarski poti do svetišča na briegu. Na telo božjo pot so vabljeni na posebno vižo vierniki iz foranij Tarbiž in Mueč. Kàr pridemo gor, bo sveta maša. Godla bo banda in pieu bo zbor. Pru velik senjam bo.«
Drugi dan bo pa uradno odpartje jubilejnega lieta.
»V nediejo 27. junja bojo paršli videnski nadškof mons. Andrea Bruno Mazzocato, krško-celovski škof mons. Alois Schwarz, koperki škof mons. Metod Pirih in ljubljanski upokojeni nadškof mons. Alojz Uran. Veliko somaševanje bo ob 10.30. Tisti, ki bojo paršli, bojo par spuovedi, par obhajilu in molili po namienu svetega očeta, bojo imeli odpustak in se bojo lahko varnili damou buj čisti.«
Kateri bojo te drugi veliki momenti v jubilejnim lietu?
»Ruomanja bojo vsako nediejo. A 15. vošta na Marijino Vnebovzetje, na Rožinco bo spet mašavu videnski nadškof. Bo velik praznik. Tudi 8. šetemberja na Marijino rojstvo bomo imieli slovesno mašo. Zapremo jubilejno lieto 3. otuberja, na Rožarsko nediejo. Paršu bo nadškof mons. Pietro Brollo in bomo imeli precesijo okuole cierkve s podobo Matere Božje.«
V nediejo 6. junja je par opudanski sveti maši na Višarjah pieu zbor ãPod lipo“. Kupe s pieuci so bli tudi planinci in drugi Benečani. Sevieda ste biu veseu telega obiska.
»Pru takuo. Rad sam poslušu tele pieuce, kàr sam biu famoštar v Špietru. Veseu sam, de so paršli in napunili cierku s svojim liepim pietjam. Tudi oni so bli veseli, de so paršli na Svete Višarje. Ne samuo, de bi molili Devico Marijo pa tudi, de bi obiskali mene. Saj nekateri pravijo, de jim manjkam v Špietru.«
Ja, zlo vas imajo radi po cielih Nediških dolinah.
»Vičkrat mi pravijo: zaki se na varnete v Benečijo, gaspuod nunac; dol nam manjkate. A jest sam star. Od Višarij gledam v nebesa.«
Naši judje so veseli, de se moli in pieje po slovensko, kar v Benečiji vičkrat manjka.
»Vierniki so veseli, de se na Višarjah moli po slovensko, po niemško, po italijansko in po furlansko. Iz cierkve grejo veseli in pravijo: Kakuo je lepuo, de smo vsi adna sama družina.
Zgodi pa se tudi, de se kajšan Italijan partoži: tle smo v Italiji in se muore moliti sveta maša po italijansko. Jest odguarjam: Naša Cierku je katoliška, zatuo muoremo veselo sparjeti vse jezike in vse narode.«
Kakuo je začela lietošnja ruomarsa sezona?
»V saboto 5. junja je bluo že vič ku 500 ljudi. Ruomarske skupine so se prijavile za cieu miesac junj. Kàr začne jubilejno lieto, bo sevieda še vič vierniku.«

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp