Kàr so lieta 1996 beneški kulturni dieluci, ki jih navdihujejo kristjanske vrednote, ustanovili svoje združenje, so ga poimenovali po beneškoslovenskem duhovniku pre Genju Blanchiniju iz Bijač. Telega velikega človieka je v Benečiji malokduo poznu, sa’ je med 19. in 20. stuolietjam živeu in dielu v Vidnu. Biu je famoštar tekrat zlo ubuoge fare Svetega Jurija in je, kakor je dužnuost vsakega duhovnika, skarbeu za dušne in telesne potriebe svojih ljudi. Par sarcu je imeu na posebno vižo kumete in dieluce ter njih žene in otroke. Puno je dielu skuoze Rafaelovo družbo, katere je biu ustanovitelj v videnski nadškofiji, še za emigrante, ki so služili vsakdanji kruh po evropskih deželah.
Nikul’ nie pre Genjo pozabu na svojo Benečijo. Na ekonomskem področju je gledu ušafati te prave poti za nje arzvoj in je podperju – tudi s pisanjam – domače duhovnike, ki so mislili na globalno dobro svojih faranu, tudi s skarbijo za slovenski jezik, in so nacionalisti na nje kazali ku izdajalce in agente Avstrije. Moremo reči, de je na socialnem puoju dielu, kar je na kulturnem in političnem dielu msgr. Ivan Trinko, ki je biu njega klaša – oba sta bla rojena lieta 1863 – in je ku on stau v Vidnu.
Ob stuolietnici smarti, je lieta 2021, na iniciativo beneškega društva, vidanski kamun po gaspuodu Blanchiniju poimenovau zelenico v miestu. Na tabelo so napisali, de je biu tudi vzgojitel (edukator). Tuole zatuo ki je biu močnuo prepričan, de socialno rast ljudje dosežejo skuoze šuolanje. Takuo je v Vidnu vekuštu parvo profesionalno šuolo za čečè, ki v tistih lietah, če nieso ble bogate družine, po elementarni šuoli nieso mogle študijat naprej; nastavu je znamenit nadškofijski inštitut, ki je po duhovnikovi smarti nosu njega ime in do lieta 1990 – puno liet je v njim biu profesor tudi msgr. Marino Qualizza – vešuolu na tavžinte čeč. Sada je v tistim hramu pedagoški dipartiment videnske univerze in je nje akademski senat odloču, de ga bojo imenovali po g. Blanchiniju.
Ratalo je samuo par sebe, de se je združenjeBlanchini parjelo tudi pedagoškega diela.
Po ustanovitvi se je lotilo tradicionalnih nalog slovenskih kulturnih društev in zvez. Povezovalo je beneškoslovenske katoličane, parpravljalo kulturne iniciative in bukva, sodelovalo na posvetih doma in po svietu, de bi predstavilo zgodovino, življenje, delovanje, težave in parčakovanja Slovencu v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini; skarbielo je tudi za tiedansko sveto mašo po slovensko v Špietru in močnuo podparlo iniciativo za dvojezični katekizem. Vse tuole še diela.
Lieta 2014 pa je začela še druga zgodba. V Vidnu je na prošnjo staršu začelo učiti po slovensko otroke. Natuo, kàr nie ratalo, de se nastavi dvojezično šuolo v Terskih dolinah, je tipajski kamun vprašu združenje, de poskarbi, za učenje slovenskega jezika v šuoli v Tipani. Potlé so Blanchinija klicali na pomuoč na Njivici in se je rodila ideja, de bi po slovensko učili tudi v šuolah kamunu Ahten in Fuojda. Na koncu še v Tavorjani in Prapotnem. V Vidnu pa je slovenščina paršla tudi na nižjo sriednjo šuolo salezijanskega inštituta Bearzi. Takuo de se lietos po zaslugi združenja v daržavnih vartacah in primarnih šuolah, torej brez štieti tistih v Vidnu, uči po slovensko čez 350 otruok.
Trieba je poviedati, de zakon, ki varje slovenski jezik in kulturo v Italiji, predvideva učenje slovenščine v vsieh šuolah Benečije, Rezije in Kanalske doline. V 25 lietah tuolega pristojne inštitucije in organizacije nieso uresničile in se je brieme zadielo združenje z majhano finančno dotacijo, a z veliko dobro vojo in puno prostovoljnega diela.
Varh vsega je biu Blanchini gonilna sila za večjezični pouk v Kanalski dolini, ki je štier lieta odtuod dobiu tudi ministersko priznanje; od njega je paršla iniciativa za strokovni posvet, ki je lieta 2016 z martve točke premaknu željo domačinu, s tem da je združiu moči kamunu, slovenskih in niemških društev ter pomagu ušafati te pravi model.
S telim velikim in zaslužnim dielam združenje gre po poti duhovnika, vzgojtelja in pedagoga, po katerim nosi ime. Vsekakor je cajt, de reči vzamejo v roke inštitucije in organizacije, ki so pristojne, de slovenščina končno pride v vse šuole Benečije, Rezije in Kanalske doline ku kurikolarni predmet. Takuo ki določa daržavni zakon 38 iz že davnega lieta 2001.
Ezio Gosgnach
L’associazione Blanchini, fondata nel 1996 da operatori culturali della comunità slovena della Benecia, ispirati da valori cristiani, prende il nome da mons. Eugenio Blanchini, sacerdote nato a Biacis, che però visse e operò a Udine tra il XIX e il XX secolo. Attento alle necessità delle persone più povere, dei lavoratori e delle loro famiglie, Blanchini si impegnò non soltanto sul piano religioso e sociale, ma anche sullo sviluppo economico e culturale della sua terra d’origine, sostenendo i sacerdoti che si dedicavano al bene della comunità e alla tutela della lingua slovena. Fu inoltre un importante promotore dell’istruzione femminile, convinto che l’educazione fosse fondamentale per la crescita sociale.
Seguendo l’esempio del sacerdote a cui è intitolata, l’associazione ha affiancato alle attività culturali un crescente impegno educativo. Fin dalla sua fondazione ha contribuito a unire i cattolici sloveni della Benecia, organizzando iniziative culturali, pubblicazioni e incontri per far conoscere la storia, la vita e le difficoltà delle comunità slovene della Benecia, della Val Resia e della Val Canale. Inoltre sosteneva la celebrazione della messa settimanale in lingua slovena a San Pietro al Natisone e promuoveva iniziative come il catechismo bilingue.
Dal 2014, l’associazione ha ampliato notevolmente il proprio impegno nell’insegnamento dello sloveno nelle scuole. In risposta alle richieste delle famiglie, ha contribuito ad avviare lezioni di sloveno a Udine e successivamente in diversi comuni, tra cui Taipana, Attimis, Faedis, Torreano e Prepotto, oltre che in Val Canale. Grazie al suo lavoro, oggi più di 350 bambini frequentano le attività in lingua slovena nelle scuole dell’infanzia e primarie statali del territorio, escluse quelle di Udine. L’associazione ha inoltre svolto un ruolo importante nello sviluppo dell’insegnamento plurilingue in Val Canale, contribuendo a riunire amministrazioni comunali e associazioni slovene e tedesche attorno a un progetto riconosciuto anche dal Ministero.
Il lavoro dell’associazione Blanchini rappresenta dunque una preziosa continuità dell’impegno di mons. Blanchini per la cultura, l’istruzione e la tutela della propria comunità. La legge statale n. 38 del 2001 riconosce l’importanza di proteggere la lingua slovena e prevede il suo insegnamento nelle scuole della Benecia, Val Resia e Val Canale. Nonostante questo importante riconoscimento, la sua piena applicazione resta ancora una sfida. In questo contesto, l’associazione Blanchini nonostante le risorse limitate, ha saputo trasformare un diritto in un’opportunità concreta, permettendo a centinaia di bambini di conoscere e imparare la propria lingua grazie a tanta buona volontà e un prezioso lavoro e impegno volontario. Il suo esempio dimostra quanto si possa fare quando alla tutela della cultura si accompagnano passione, dedizione e attenzione alle nuove generazioni. Sarebbe importante che questo impegno potesse trovare un sostegno sempre maggiore e affiancarsi pienamente al lavoro delle istituzioni, affinché l’insegnamento dello sloveno possa diventare una realtà sempre più diffusa in tutte le scuole, in linea con quanto previsto dalla legge. E finché questo non accadrà, non si può che essere grati all’associazione Blanchini per aver continuato a fare ciò che altri avrebbero già dovuto garantire, ovvero mantenere viva la lingua slovena e trasmetterla ai più giovani, trasformando un diritto riconosciuto in una preziosa opportunità per il futuro della comunità.
Riassunto e traduzione: D. D.







