Multietničnost donašnje družbe predstavlja bogastvo

 
 
Od emigracije do integracije-Dall'emigrazione all'integrazione. Tel je naslou dvojezičnih bukvi, ki so jih učenci 5. razreda dvojezične šuole u Špietru predstavil' na posvetu Po svetu par nogah u petak 25. marča, pred številno publiko u konsilijarni sali špietarskega kamuna.
U publikaciji so učenci 5. razreda, pod vodstvan učitelju Antonelle Cromaz an Mateja Pintarja, napravli raziskavo go mez probleme emigracjona skuoze zgodovino Dneva emigranta, vsakoletnega praznika Slovenju uidanske provinče. Publikacijo so napravli na podlagi projekta zveze Slovenci po svetu u sodelovanju s špietarskin kamunan an s finančno podpuoro dežele Furlanije Julijske krajine.
Vičer so uvedli otroci, ki so z valižo tu rokah predstavil' težak odhod naših migrantu deleč po svietu s troštan na buojše življenje. Sparjela sta jih muzika an besedilo, ki ga je prebrala učiteljica Antonella Bucovaz.
Med vičeran so pokazal' dva videa. U dvd-ju, ki je kupe z bukvi, so učenci 5. razreda predstavil' vsebino publikacije, ki je sad vičmiesečne raziskave od leta 1964 do donašnjih dni, ki so jo otroc napravli u arhivih Doma, Novega Matajura an u druzih slovenskih publikacijah, fotografije emigrantu od lieta 1945 do 1970, intervište Marku Petriču, parvemu predsedniku Društva beneških izseljencu, Giacintu Iussi, ki jim je pomau registrat intervjuje an je doma iz Petjaga, Giorgiu Banchigu an Joli Namor, glavnim urednikom Doma an Novega Matajura.
U drugem videu so otroci podali suoj pogled na emigracjon an poviedali, kuo jo je doživiela njih žlahta. Učno je bluo poslušati Annamario an Loreno, ki so se rodile na Harvašken an paršle u Italijo na začetku devetdesetih liet s suojimi starši, ki so se preselil' zauoj diela. Predstavile so nekatere podatke o statistiki go mez emigracjon (u Italiji donas živi 7.235.059 emigrantu, kar pride reč 12,4 par stuo prebivalstva) an poviedale, de je important premagat strah do foreštega an se mu parbližat, de bi z njim guorili.
Direktorca dvojezične šuole, Živa Gruden, je podčartala, de so s publikacijo an s posvetan otroci napravli izpit an celuo diplomsko nalogo, saj je tuole dielo utardilo njih kompetence o komunikaciji an razumevanje zgodovine, ki je sad truda puno generacij.
U suojin pozdravu je špietarski šindik Tiziano Manzini poviedu, de se trošta, de naše vasi ne bi nikoli vič zapoznale emigracjona. Podčartu je, de telo hvalevriedno dielo učencu nam pomaga, de bi buojš zastopil' številne emigrante, ki donas parhajajo h nam s trebuhan za kruhan.
O donašnji multietnični družbi u Uidnu, kjer živì vič ku štierdeset skupin migrantu, je guoriu gost vičera, fotograf Leo Bernardis. Pokazu an predstavu je fotografije, ki jih je u treh lietih napravu u Uidnu. Tela raziskava je fotografu razkrila nou sviet odpartih ljudì, ki radi pravijo o suojih korninah an navadah, an je u njin še buj utardila prepričanje, de multietničnost donašnje družbe predstavja bogastvo, saj nam daje parložnost, de bi zapoznal', kuo se živi po svietu.
U imenu zveze Slovenci po svetu je guoriu direktor Renzo Mattelig. Podčartu je, de je Benečija z emigracjonan zgubila skor 80 par stuo suojega prebivalstva. Saj je bluo u Benečiji, po parvem popisovanju, lieta 1871, po združitvi Italije, vič ku 14 taužint ljudì, donas pa jih je ostalo pod sedan taužint. Če ne bi bluo emigracijona, bi bluo donas u uidanski provinči vič ku 30 taužint Slovenju. Vič ku 50 taužint jih pa živi po svietu. Puno od telih je ostalo zvestih suojim slovienskim korninan; s suojo kulturo so obogatiel' kraje, kjer živé, an napravli velike reči. Mattelig se je zahvalu šuolarjan dvojezične šuole za liep posviet an jim zaželeu, de bojo na suoji življenski poti še naprì varval' naš slovienski izik an domačo kulturo.
Učenci 5. razreda, pod vodstvan učitelja Mateja, so zaparli vičer s piesmijo Slovenskega naroda sin. Prisotni so sbli, med druzimi, predstavnik emigrantske organizacije Alef, Renzo Moricchi, an ravnateljica deželnega urada za sodeželane u tujini, Bruna Zuccolin.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp