Fotografije se gledajo z očmi a se doživljajo z vsiemi petimi čustvi. Še posebno, kàr jih fotograf posnema s sarcam. Takuo v bukvah in v razstavi Štirje letni časi na Matajurju, ki jih je napravu Marco Gorenszach, tist, ki jih vzame v roke vidi lepoto brega, ki je simbol Benečije, čuje glasuove in muziko ljudi in žvin, ki na njim žive, diha vonjave rož, dreves in rastlin, pokusi okuse sadja, s parstam tika zemljo, kamje, hiše in vasi.
Tuole je jasno paršlo na dan ob predstavitvi, ki je bla v petak 18. marča v slovenskim kulturnim centru v Špietru. Organizala sta jo kooperativa Most in Planinska družina Benečije. Parjatelji avtorja in tisti, ki imajo radi Matajur, so napunili dvorano. Doživieli so pru liep vičer.
Na začetku je zapieu pevski zbor Matajur iz Klenja, ki ga vodi Davide Clodig. Natuo je špietarski šindik, Tiziano Manzini, v svojim pozdravu jau, de je Matajur te prava zastava, te prava bandiera vsieh naravnih lepot, ki jih imamo v Nediških dolinah. Vabu je vse, naj nanj hodijo par nogah, de bi doživieli vse lepe reči, ki so že pred varham. Med publiko je bla tudi garmiška županja, Eliana Fabello.
Predsednik Planinske družine, Giampalo Della Dora, je pohvalu fotografije tudi zatuo, ki na kažejo le narave, ki se v štierih lietnih cajtah spreminja, ampa tudi bogato domačo slovensko kulturo. S svoje strani je predsednik kooperative Most, Bepo Qualizza, zahvalu Planisko družino, de je zazidala in darži odparto kočo pod varham, saj Dom na Matajure vabi puno ljudi, de se na vstavijo, kjer je konac cieste. O bukvah je poviedu, de tisti, ki jih vzamejo v roke, jih takuo zvestuo gledajo, de jih skor ponucajo. Pozdravu je tudi predsednik podsekcije Cai za Nediške doline, Massimiliano Miani. Pohvalu je Gorenszacha, zatuo ki je v svoj fotografski aparat ujeu, kar navadni planinac v svoji hoji težkuo vidi.
Bukva in razstavo je predstavu direktor Kobariškega muzeja Željko Čimprič. Tudi on je amaterski fotograf. »Lieta 1974, kàr se je Marco Gorenszach rodiu, jest san že fotografiru na Matajurju — je jau —. Zatuo vam svetujem, de njega fotografije gledate s sarcam«.
»Tele so velike bukva in fotografije so kvalitetne — je še poviedu Cimprič —. Nie samo puno narave, faune, flore, al' pa estetike sončnih zahodu, ampa se obrača na življenje, ki je še v telih vaseh, guori o ljudeh, ki še živijo tle, se spominja zapuščenjih domačij. Avtor je nardiu tudi žalostno, nostalgično a pomembno dokumentacijo, etnološko in arhitekturno raziskavo. Zbudiu je zanimanje par slovenskih ljudeh in tudi v Furlaniji.«
Na koncu je spreguoriu tudi Gorenszach. Poviedu je, de je namien bukvi in razstave fotografij valorizirati Matajur in na brieg povabiti puno ljudi. »Naši kraji so prelepi in domača kultura je bogata. Jest sam zaljubljen v Matajur. Vriedno ga je spoznati. In iz turizma lahko pride potriebna muoč, de vasi oživejejo in puojdejo naprej«, je jau. Potle je imeu puno diela, de bi podpisavu bukva in arzlagu fotografije.
Razstava bo odparta v prestorah slovenskega kulturnega centra v Špietru do konca obrila.