Al' bomo hmalu targali mandarine tudi par nas?

 
 
Prestop iz polietja v jesen je biu lietos hitar in močan. Zgodilo se je v noči na petak 7. otuberja. Hladna fronta je zajela tudi naše kraje in so se temperture hnadu znižale za deset al' vič stopinj. Dan priet se je lahko šele v muorju plavalo, dan potle je snieg že pobielu Matajur in Julijske Predalpe, sevieda tudi Krn in Kanin. Na Višarjah je padlo vič centimetru snega takuo, de so muorli živinsko karmo pejati z helikopteriam kravan in ucam, ki so ble gor na paši. Snežilo je tudi na Tarbižu.
Takim hitrim klimatskim spremambam smo bli priča že vič krat v zadnjih lietah. Ura nimar vič noreje. Zaki?
»Tist, ki se je zgodiu 6. in 7. otuberja, je velik vremenski preobrat, ki se ga takega ne zmisnimo. Priet smo imieli nenavadno gorke temperature, skor polietne. V adni noči smo paršli pa na zimske. V dobrih 24 urah smo se direktno spustili v zimo. Tiste, kar se je zgodilo, je rekordno in ne smemo tudi pozabiti, de smo pru v parvih dneh v otuberju zmierli do sada narbuj vesake temperature od vsieh cajtu, odkar jih mierimo. Tudi lietošnje polietje je bluo zlo nenavadno, če pomislimo de je 24. luja na Višarajah padu snieg. Zgodili so se pogosti ekstremi takuo, de smo imieli hitro zbuojšanje in hitro poslabšanje ure, ki sta parnesla zlo gorak al' zlo marzu ajar. Tuole bi se lahko že dalo v takuo imenuovano težnjo po ekstremizacij vremena, od katere pravijo klimatologi. Teorija je, de bo ura v prihodnjih lietah buj pogostu ekstremna. Navaditi se ji bomo muorli,« je za Dom poviedu meteorolog Darko Bradassi, ki ga med Slovenci v Italiji poznamo tudi, zatuo ki je odgovorni urednik portala »Slomedia.it« na internetu.
Kaj se lahko pa čakamo za naprej v Nediških in Terskih dolinah, v Reziji in v Kanalski dolini? »Tudi Benečija bo sledila trendam cielega alpskega sveta — nam je odguoriu Bradassi —. Se pravi, de se bo pokazala buj pogostu ekstremna ura. Na pride reči, de se bo temperatura hitro vzdignila. Tuole puojde naprej puno cajta. V lietah, ki jih imamo pred sabo, se lahko čakamo vič močnega daža v nekaterih miescah in buj močnega vietra. Skor sigurno je, de bo snieg padu buj vesako nad muorjam. A tuole na pride reči, de bomo imieli probleme s pitno vodo. Imamo srečo, de Alpe vstavljajo južne vetrove in klimatologi pravijo, de daža in snega na bo manjkalo. Padavine bojo pa lahko drugač arzpartjene. Imieli bomo duge miesce suše in močne dažuove, ki bojo koncentrirani v malo dnevah. Tuole bo seviede škodovalo kmetam. Če smo bli petdeset liet odtuod v naših krajah navajeni na mierno uro, sada nie vič takuo.«
Na pomieni pa, de parhaja tropska klima. »Buj pru je guoriti o buj veliki energiji v atmosferij — je arzluožu slovenski meteorolog —. Temperature so ratale buj vesake, po človieški krivdi, tuo je zaradi onesnaženja (inkvinamenta), in zaradi svojih razlogu. Efekt tople grede, po italijansko effetto serra, je ratu naj zauoj človieškega nespametnega diela, naj zauoj drugih faktorju, ki so nam znani al' šele neznani. Sevieda, emisije oglikovega dioksida (anidride carbonica) ogrievajo atmosfero a so tudi naturalni ciklusi sonca, ki uplivajo na donašnje stanje. Na moremo reči, de tiste, kar se gaja sada, se nie že gajalo že v starih cajtah. Sigurno je, de je vič energije v igri in so buj pogosti ekstremi. Buj ku o tropikalizaciji je trieba guoriti o izmenjavi zraka (ajarja) med polam in ekvatorjam.«
Do zvišanja temperatur je že paršlo. Donašnji dan imajo vinjike že v Belgiji. Klimatologi pravijo, de čez malo liet bojo pardelovali vino tudi na Finskem. Al' bomo hmalu targali mandarine tudi v Benečiji?
»Za ankrat še ne — nam je smehe odguoriu Bradassi —. A je trieba viedeti, de v starih cajteh so že redili vinjiko v Veliki Britaniji. Grenlandija se kliče takuo, zatuo ki je bla ankrat zelena. O klimi v daljni zgodovini vemo še premalo. Verjetno gre za normalne cikluse. De bi targali madarine v Benečiji smo nomalo še predeleč. A za naprej se na more nič izključiti.«