10 gennaio 2012 / 10. januar 2012

Škof Alfredo
nas je imeu zelo rad

Na Novo lieto se je razglasila novica, de je nadvse nepričakovano umaru škof Alfredo Battisti, ki je vodu našo nadškofijo od lieta 1973 do lieta 2000. Puno se je govorilo in pisalo o njem tele dni, zak’ se je v lietah njega službe in še 11 liet, kàr je živeu z nami in pomagu priet nadškofu Brollu in potlé Mazzocatu, se je izakazu ku izredni dielovac v božjim polju, de bi mi vierniki imieli tisto nebeško hrano, ki nam je takuo potriebna, de bomo zdravi in močni dielali v božjem vinogradu; vsi kupe v sodelovanju s škofam. Takuo, de sada imamo dužnuost, ki jo veselo opravimo, de bi poviedali, kaj je nardiu za nas Slovence tele škof.

Zdi se mi, de je parvo srečanje z nami imeu celuo na Matajurju, kadar je biu povabljen, parvo nediejo šetemberja, na gorski praznik. Mi je prebrau govor, ki ga je biu napravu za tisto paložnost, kadar je že viedu, kajšni so problemi in zapleti Benečije.

»Z Matajurja se nam odpre širok pogled na sviet, ki je pod nami in očì nas pejejo deleč, dokjer se ne izgube v muorju. Tudi naša pamet muora biti odparta na sirši sviet in sarčno parpravljena do vsieh kultur sveta, začensi od naše, kjer živimo, de bomo z njo znali pomagati svetu, de bomo mirno in dostojno živeli brez, de bi zatajili lastne kulture in jezika.«

Takuo, ki je začeu na Matajurju, je nadaljevu in izkoristu vsako parložnost, de nam bi paršu na pomoč. Terjalo je že nekaj kuraže, se udeležiti svečanosti ob 20-lietnici smarti mons. Ivana Trinka. Srečanje je parpravilo društvo, ki nose isto ime. Zatuo, nekateri, ki se darže za modre ljudì, so mu svetovali, naj se ne udeleži tajšnih srečanj, zak’ so nevarna za dobro ime škofa. On je odgovoriu, de je resnica nevarna samuo za tiste, ki jo tajijo. Za vse druge, tudi za škofa, je reševalna.

Kuo moremo pozabiti tisti veliki Dan emigranta, kadar je spet kuražno in pogumno nastopu in izkazu spoštovanje do nas in nam vošču, de bomo znali ohraniti, kar smo podedovali v nasi dugi in težki zgodovini? Od tekrat je hoteu, de se na velikih praznikah v videnski stolni cierkvi bere tudi adno berilo po slovensko, de bi se pokazalo tudi odzuna, kakuo je jezikovno obarvana nasa nadškofija in kakuo vsi jeziki muorajo biti spoštovani.

Pa tuole ni bilo zadost. Zatuo je dau pobudo, de bi se napravila kulturna srečanja med Furlani in Slovenci naše nadškofije, de bi se skupno pomagali v reševanju podobnih problemu. In kuo moremo pozabiti, de je vprašu odpuščanje za vse zastoje, ki jih je cerkvena oblast potrosila na pot našega življenja?

 

Marino Qualizza