Muzika, rapotanje in vesejè po vaseh_Musica, chiasso e allegria nei paesi

7CernejaDomači pustuovi imajo, ku usake lieto, bogat program po vaseh.
Ruonška skupina, v keri so škof, gaspuod, pustje, zluodi, anjulac, zadnje cajte tudi kajšna žvina ku medved an stara diela ku kovač, bo v četartak, 23. febrarja, pustinala po šuolah; v saboto, 25. febrarja, od 9. ure bo pustinala v Ruoncu; v nediejo, 26. febrarja, se bojo ušafal’ v Špietru an odtuod, z rapotanjam zuonou pusta an z lesenimi klieščami, bojo pustinal’ po vaseh do Podbuniesca; v sriedo 1. marča par faružu v Ruoncu bojo napravli kries, ob 20. bojo na dan Pepeunice skuhal’ pašto an ob 20. pokazal’ video, ki kaže, kuo so ankrat pustinal’ an ki ga je napravu Walter Colle. V saboto, 4. marča, bo skupna vičerja ruonških pustuovu.
Marsinski pustje se bojo v saboto, 25. febrarja, ušafal’ ob 9.30 v Briščah an odtuod pustinal’ po vaseh Podbuniesac, Špietar, Barnas, Muost an Sarženta. V nediejo, 26. febrarja, od 10. ure naprej bojo pustinal’ po Dolenjim an Gorenjim Marsinu. Tipične puste so za njih petelin, kakuoša, postrovi ki nosejo zuonove an odperjajo vrata od hiše do hiše, godac, berač, puob an čeča.
V nediejo, 26. febrarja, od dvieh naprej bo v Čarnem varhu tradicionalno pustinanje Blumarju, ki bojo letal’ po poti dugi tri kilometre, ki peje do Pačejde an nazaj. Vsi bojo u bielo obliečeni, imieli zuonove na harbatu, unaste nogavice (kalcine) an žeke. Na glavi bojo nosil’ klabuk iz pledene slame an oflokan na varhu. Ankrat so runal’ tarkaj krogu (giru), koliko je bluo Blumarju v skupini.
Srienjski pustje so nam poviedal’, de par liet odtuod so bli prašal’ parlietne ljudi v vasi, keri so od nimar bli navadni pustje an takuo še donas se obliečejo v »te garde«, »te liepe«, »veliki pust« an »pustica«, škapjac, kraj an krajica, mož tu paludjah naret s perjami sierka.
Na dan Pepeunice pa napravejo pogreb pusta, ki je ponavadi strašilo v kaseli, an se vsi jočejo za njin. V saboto, 18. febrarja, bojo srienjski pustuovi pustinal’ v Oblici, Raunah an bližnjih vaseh; v petak, 24. febrarja, bojo šli arzveselit z ramoniko otroke na dvojezični vartac v Sauodnjo, na dvojezično šuolo v viale Azzida v Špietar an na primarno italijansko šuolo v Špietar; v saboto, 25. febrarja, popudan bojo v Gorenjin Tarbju, Gniduci an Polici; v nediejo, 26. febrarja, bojo pustinal’ po vaseh Podsriednje an Sriednje.
V saboto, 25., bojo matajurski pustje, ki imajo klabuk oflokan z rožami, in v skupini babo, ki nose moža tu koš’, po vaseh Matajur, Tarčmun, Čeplešišče, Gabruca, Sauodnja, Jeronišče, Jelina, Duš, Mašera; v nediejo, 26. febrarja, bojo na Barcah, v Starmici, v Klenju an v Matajuru; v torak, 28. febrarja, bojo v Marsinu.
V Terskih dolinah bo v saboto, 25. febrarja, ob 14.30 v Sedliščah (Micottis) veliki pust: ku po tradiciji bojo domači pustje, sedliščeni an barjeni, na odru imieli za norca posebne dogodke an judi vasi.
V saboto, 25. febrarja, popudan bojo v Čanieboli pustinale curle, ki so štrije obliečene s culami; so hude an jih kurijo vsake sorte, an gobi, ki bojo z zuonovi strašil’ te male an te velike. V saboto, 25. febrarja, tradicionalni domači pustuovi sgumar, pejonar an škapjac se bojo v Ahtnu an Torlanu srečali s parjatelji doline an kupe z njimi pustinal’ po vaseh Tipanskega kamuna do Prosnida. Tuole organiza pro loko »Amici di Prossenicco«.
V dolini Rezije bo v Bili v saboto, 25. febrarja ob 20.30, na Pustawi nadeji, 26. febrarja, od 14. ure an v torak, 28. febrarja, te lipe bile maškere an babace spremljala tipična domača muzika s citiro an bunkulo. V pandiejak, 27. febrarja, bo na Solbici poseban pustni dan za otroke: ob 14.45 se bo sprevod pustuovu začeu na targu brušaču an se bo z veselico zakjuču v koči Baita alpina.
V Bili v torak, 28. febrarja, ob 20.30 bota rezijanska muzika an ples an v sriedo, 1. marča, bo nagrajevanje konkorša »E tu che babac sei?«. Za tel konkorš je trieba napravt babace iz usake sorte materjalu. Narejene babace bojo v cajtu pusta ložli po vaseh doline. Ob 19. le v Bili bo precesija an pogreb babaca.

Come ogni anno il programma di carnevale nei paesi della Slavia è molto ricco.
Il gruppo di Rodda, con škof (vescovo), gaspuod (signore), pustje (maschere di carnevale), zluodi (diavolo), anjulac (angelo) e da qualche tempo anche qualche animale, come l’orso, o qualche artigiano, come il fabbro, giovedì 23 febbraio festeggerà il carnevale nelle scuole; sabato 25 febbraio dalle 9.00 festeggerà il carnevale a Rodda; domenica 26 febbraio, si ritroverà a San Pietro, e da qui, al chiasso delle campane di carnevale e con tenaglie di legno, festeggerà il carnevale nei paesi fino a Pulfero; mercoledì 1 marzo vicino alla canonica di Rodda sarà acceso un falò e per le 20.00, nella giornata delle Ceneri, ci sarà pastasciutta per tutti, mentre alle 21.00 sarà proiettato un video, realizzato da Walter Colle, che mostra come si festeggiava il carnevale una volta. Sabato 4 febbraio le maschere di Rodda ceneranno insieme.
Le maschere di Mersino si incontreranno alle 9.30 di sabato 25 febbraio a Brischis, da dove partiranno per festeggiare il carnevale a Pulfero, San Pietro, Vernasso, Ponte San Quirino e Sorzento. Domenica 26 febbraio, dalle 10.00 in poi, festeggeranno a Mersino Basso e Alto. Per loro le maschere tipiche sono petelin (gallo), kakuoša (gallina), i postrovi, che portano campanacci e aprono le porte di casa in casa, il godac (suonatore), il berač (questuante), il puob (ragazzo) e la čeča (ragazza).
Domenica 26 febbraio, dalle 14.00, in poi a Montefosca si svolgerà il tradizionale carnevale coi Blumarji, che percorreranno la strada di tre chilometri fino a Paceida e torneranno indietro. Sarano tutti vestiti di bianco, con campane sulla schiena, calze di lana e scarpette. Sulla testa porteranno un cappello di paglia intrecciata, decorato sulla sommità. Una volta il gruppo faceva tanti giri, quanti erano i Blumarji del gruppo.
Le maschere di Stregna ci hanno raccontato di avere chiesto alcuni anni fa agli anziani del paese quali fossero le maschere tipiche del posto e così, ancora adesso, si vestono da te garde (il brutto), te liepe (il bello), veliki pust e pustica, škapjac, kraj an krajica (re e regina), mož tu paludjah, fatto con foglie di granturco.
Il giorno delle Ceneri organizzano il funerale del Carnevale, che da tradizione è simbolificato da uno spaventapasseri in una bara, per cui tutti piangono. Sabato 18 febbraio le maschere di Stregna festeggeranno a Oblizza, Raune e nei paesi vicini; venerdì 24 febbraio andranno a fare festa con la fisarmonica alla scuola d’infanzia bilingue di Savogna, alla scuola bilingue di viale Azzida a San Pietro e alla scuola primaria di San Pietro; sabato 25 febbraio nel pomeriggio saranno a Tribil Superiore, Gnidovizza e Polizza; domenica 26 febbraio faranno festa a Postregna e Stregna.
Sabato 25 le maschere di Montemaggiore, che hanno un cappello decorato con fiori, e nel gruppo la baba, ki nose moža tu koš’ (la donna che porta il marito nella gerla), saranno nei paesi di Montemaggiore, Tercimonte, Cepletischis, Gabrovizza, Savogna, Ieronizza, Iellina, Dus, Masseris; domenica 26 febbraio saranno a Barza, Stermizza, Clenia, e Montemaggiore; martedì 28 saranno a Mersino.
Nelle Valli del Torre sabato 25 febbraio alle 14.30 a Micottis ci sarà il sabato grasso: come da tradizione le maschere del posto, di Micottis e di Lusevera, faranno sketch riguardanti particolari eventi e personaggi del paese.
Sabato 25 febbraio nel pomeriggio a Canebola festeggeranno il carnevale le curle, streghe vestite di stracci e cattive, che ne combinano di tutti i colori; con loro ci saranno i gobi, che con campanacci spaventeranno grandi e piccini. Sabato 25 febbraio le maschere tradizionali sgumar, pejonar e škapjac si incontreranno a Attimis e Torlano con gli amici della valle e faranno festa insieme a loro nei paesi del comune di Taipana, fino a Prossenicco. L’evento è organizzato dalla Pro loco «Amici di Prossenicco».
In Val Resia a San Giorgio sabato 25 febbraio alle 20.30, domenica 26 febbraio alle 14.00 e martedì 28 febbraio le lipe bile maškere e i babac saranno accompagnati dalla musica tradizionale resiana, con citira e bunkula. Lunedì 27 febbraio a Stolvizza si svolgerà una particolare manifestazione di carnevale dedicata a bambini: alle 14.45 inizierà una sfilata di carnevale dalla Piazza dell’arrotino, che si concluderà con una festa alla Baita Alpina.
A San Giorgio martedì 28 febbraio alle 20.30 ci saranno musica e ballo resiani, mentre mercoledì 1 marzo si svolgerà la premiazione del concorso «E tu che babac sei?». Per parteciparvi bisogna realizzare babaci, che possono essere di ogni genere e materiale. I babaci realizzati resteranno esposti per i paesi della Val Resia durante il periodo di carnevale. Alle 19.00 a San Giorgio ci sarà una processione, che precederà il funerale del babac.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp