Burnjak naj gre naprej celuo lieto…

S koncerti zbora Lojzeta Bratuža iz Gorice, otroškega zbora podutanske šuole I Trilly in Cai Monte Nero iz Čedada se je v nediejo 25. otuberja v Gorenjem Tarbiju zaparu lietošnji Burnjak, praznik kostanja, domačih pardielku in kulture, ki so ga pod pokroviteljstvam Srienskega kamuna in gorske skupnosti Ter, Nediža in Barda organizal’ Tarbijska fara in vasnjani, Polisportiva Gorenji Tarbij, alpinska skupina, čedajska Kmečka zveza, Planinska družina Benečije, kooperativa Albergo diffuso, Pro loco Nediške doline, civilna zaščita Srienskega kamuna.
Liepa ura, bogat program, dobra ponudba domačega sadja so v telo gorsko vas pod Humam parklicali veliko število ljudi iz vsieh kraju dežele (celuo iz Veneta), iz Soške doline in seviede domačinu iz Nediških dolin. Posvetit samuo an par varstic vsaki iniciativi bi bluo previč dugo in ne zadost za dokazat, de, kàr se družijo dobra volja, pametni ljudje, domača kultura in dobri pardielki, rezultati ne morejo mankat, pa strumentalne polemike niemajo prestora in se kažejo jalove.
Če na Burnjak pogledamo samuo iz kulturnega in še posebe glasbenega kota, lahko tardimo, de praznik je biu zaries na vesoki ravni s koncerti kitaristke Paole Selve, Ljubljanskega godalnega kvarteta, Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, moških zboru Nediški puobi iz Podbuniesca in Cai - Monte Nero iz Čedada in še poznani mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice, brez pozabit domačih in foreštih ansamblu, ki so razveselil’ obiskovalce in prazniku doložli še nomalo veselja.
Protagonisti tarbijskega sejma so bli domači kmetje, ki so ponujal’ njih zdravo pardielo, in obartniki, ki so imieli parložnost pokazat, kar znajo dielat z njih rokmi.
Posebno pozornost so partegnil’ domači kostanj in jabuke, ki, takuo ki tardijo agronomi, imajo v Nediških dolinah pravi ambient za rast in dozoriet.
»Sadjarstvo — je jau sekretar beneške Kmečke zveze Stefano Predan v intervisti za Radio Spazio 103 — more rešit kmetijstvo v Nediških dolinah in more nudit dobar dobiček, če se ima tri al štier hektarju sveta, če ne more nudit dobro integracijo za plačo. Kostanjerejo pa — je doluožu Predan — se muora potenciat, kier nude dobre perspektive. Dvie lieta od tega se je zaparu evropski projekt Prostor kostanja v Sriednjem, s katerim smo odparli ‘no pot, po kateri je trieba iti naprej. Zatuo smo predstavli projekt Prostor kostanja 2, ki ga bomo raztegnil’ na vso gorsko skupnost Ter, Nediža in Barda in na slovenske kamune Kanal ob Soči, Barda in Nova Gorica. Partnerji projekta bojo še Kmečka zvezva, Videnska provinca, Gozdarski inštitut iz Ljubljane, Razvojna agencija in Kmetijsko gozdarski zavod iz Nove Gorice.«
»Teli sejmi, kakor Burnjak in praznik kostanja in drugega sadja par Muostu pomagajo našim kmetam — je s svoje strani poviedu tehnik gorske skupnosti Michele Coren. — Četud ostane še puno kostanja na tleh, dost ljudi pa ga pobiera, ga nose v zbiralni center al ga prodaja na sejmih. Dobre in obilne so ble tud jabuke, ki v Nediških dolinah imajo pravo klimo za rast in dozoriet, takuo tud kompier, ki ga obiskovalci radi kupujejo. Razveseljivo je, de se nimar vič mladih začenja zanimat za kmetijstvo. Pametno bi bluo, če bi razšeril’ biološke metode, zatuo ki ljudje iščejo nimar vič zdrave pardielke, ki tle par nas bi se jih laže dielalo.«
Seviede Burnjak in drugi sejmi na riešejo problemu ljudi in teritorija Benečije, vseglih dokazujejo, de se da kì napravit, če samuo je kajšan, ki kaže pot, nude ideje, perspektive. Bi bluo trieba, de bi Burnjak in drugi sejmi šli naprej celuo lieto…
Na drugi strani je žalostno, de obdielanih njiv je ostalo le malo in takuo host raste in se šiere.
Kì pa prù s hostjo? Forešt človek bi jau, de v nji se skriva veliko bogastvo in de ljudje bi iz nje lahko živiel’ al imiel’ dobar dobiček. Na pozna pa problemu, ki se v nji skrivajo, kakor majhane parcele z vič posestniki, pomankanje parmiernih gozdarskih ciest in moderne teknike. Še posebe manka človieška muoč, ki bi se posvetila telemu težkemu dielu. In zmieram pridemo do tele točke, ki je ta prava emergenca Benečije.

Autore: J.M.