10 gennaio 2012 / 10. januar 2012

Slovenska manjšina
je prednost za naš teritorij

Četudi smo v ekonomsko težkih cajtah, Slovenci v videnski provinci gledajo naprej z optimizmam, zatuo ki imajo dobro vojo, de bi dielali za svoje pravice in življenje na cielim teritorju. »Vaša številčna parsotnost, je dokaz, de ste parpravljeni na sodelovanje, seviede po vaših močeh, de bi izbuojšali socialno, kulturno in ekonomsko stanje v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini,« je jau Michele Coren, na 49. Dnevu emigranta.

Na dan Svetih Treh Kraju, 6. ženarja je bla v punin gledališču Ristori v Čedadu te narbuj velika manifestacija Slovencu v videnski provinci. V imenu slovenskih organizacij iz videnske province je guoriu dreški vicešindik, ki se je narpriet zmisnu na 1. ženarja umarlega nadškofa Alfreda Battistija. »Slovenci v videnski provinci smo mu veliko dužni,« je poudaru. Močan aplavz s strani publike je njega besiede potardiu.

»V zadnjih petdesetih letih se je veliko spremenilo – je šu naprej Coren –. Danes parhajajo v naše kraje ljudje, ki zapuščajo svojo dražavo z upanjem do buojšega življenja in s troštam, de se bojo kada vrnili v svojo domovino, glih kakor so dielali naši emigranti. Le v telim cajtu pa smo škoda priča tudi odhodu številnih naših mladih, ki v donašnjem globaliziranem svietu gledajo nove parložnosti drugje, zatuo ki jih naša Benečija še ne more ponuditi.«

V videnski provinci je z velikim dielam slovenskih organizacij uspelo ohraniti domačo kulturno podobo. »Telo bogatijo muoramo obvarvati in izbuojšati za dobro naših te mladih in vsieh tistih, ki bojo paršli za nami. Za tuole je trieba skarbieti in tarduo dielati«, saj so z izvajanjam in uveljavljanjam zakonov za zaščito »državne in deželne ustanove na naši strani.«

In laže, kduor pravi, de učenje slovenskega jezika standard škoduje domačim dialektam. »Nie težkuo si zamisliti, kakšna bi lahko bla prihodnost slovenskega narečja Terskih in Nadiških dolin, Rezije in Kanalske doline, če bi se naša društva in šuola ne prizadevala za njega ohraniteu.«

Coren se je zmisnu tudi, de je Dom za Božič praznovau svojo 45-letnico in mu zaželeu še dugo življenje. Ugotoviu je, de so Slovenci v videnski provinci »narbuj šibki part slovenske manjšine v Italiji. Pru zato njega ustanove in organizacije, v duhu pluralizma, še naprej imajo potriebo biti podparte in ne škodljive semplifikacije.«

Govornik je pozitivno ocenu, de se končno kjek giba, de bi postrojili hram dvojezične šuole, in tudi de bojo lahko učenci dvojezične sriednje šuole kupe s tistimi, ki se uče samo po italijansko. Jau je, de je trieba priti tudi »do slovensko-italijanskega poučevanja v Terskih dolinah takuo, ki vprašajo družine iz tistih kraju.« Izrazu je tudi veseje, de bojo v cieli Kanalski dolini učili v italijanskim, slovenskim in niemškem jeziku in upanje, »de se bo tudi v Reziji kmalu začeu proces vrednotenja rezijanskega dialekta v šuolah.« Miseu je tudi na večjezične višje šuole v Špietru.

Po priznanju Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze s strani dežele, je Coren jau, »de je potriebno še dodatno uskladiti delovanje obieh slovenskih organizacij s programi in dejavnostmi kamunu.« Glede reforme lokalnih uprav v gorskim teritoriju je trieba, de kamuni, kjer žive Slovenci, med sabo sodelujejo in dobro bi bluo, če bi paršlo do unije telih kamunu.

Slovenci v videnski provinci stavijo tudi na odnose s sosednjim Posočjem in upajo, de bojo nadaljevali in se razvili na vsieh področjah. »Veliko skarbi – je poviedu Coren – pa vzbuja predlog za gradnjo novega, 400 mgw sposobnega elektrodota Okroglo-Viden, ki naj bi poteku po Posočju, Nediških dolinah in čedajskem območju, saj bi lahko taka infrastruktura uničila Benečijo in Posočje.« Govornik je tudi izrazu željo, de bo v novi slovenski vladi še naprej ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Čedajski parlamentarec Carlo Monai je med drugim je vprašu, naj se tudi v Čedadu končno izvaja zaščita slovenskega jezika in naj se adna ulica imenuje po mons. Ivanu Trinku, v znamunje novih cajtu in nove Evrope, kjer nie prestora za nobedan nacionalizem. Konac koncu je parsotnost vič jeziku in kultur tudi razlog, ražon, za kater je Furlanija Juliska krajina avtonomna dežela.

Ezio Gozgnach

 

L’anno nuovo si è aperto con una buona notizia per la comunità slovena della provincia di Udine: il 5 gennaio il Comune di Cividale del Friuli ha rilasciato la prima carta d’identità bilingue a un suo cittadino. Ci sono voluti quasi sei mesi di tempo – la richiesta era del 15 luglio 2011 – e l’intervento della Prefettura di Udine che ha ricordato all’amministrazione della città ducale di essere inserita a pieno titolo nel novero dei comuni nei quali si applica la legge di tutela della minoranza slovena.

Il diritto sacrosanto di quel cittadino è stato infine riconosciuto e ne siamo felici. Ma è necessario rendere onore alla sua caparbietà. Infatti, ben vero è, come ha ricordato il vicesindaco di Drenchia, Michele Coren, intervenuto a nome delle organizzazioni slovene al «Dan emigranta» il giorno dell’Epifania, che le leggi di tutela statale e regionale, «che finalmente hanno permesso il riconoscimento di diritti per gli sloveni della nostra regione, offrono grandi opportunità senza pretendere alcun obbligo», ma ai membri della comunità «sta il compito di saperle utilizzare ed ottimizzare al meglio». Nella consapevolezza «che anche le istituzioni dello Stato e della Regione sono dalla nostra parte».

Non fanno altrettanto, purtroppo, alcuni enti locali. Non a caso, sempre al «Dan emigranta», il deputato Carlo Monai ha detto chiaro e tondo al sindaco, Stefano Balloch, che Cividale non potrà fregiarsi pienamente del titolo di «patrimonio dell’umanità» finché non applicherà sul proprio territorio la tutela della minoranza slovena.

In questo senso, anche il nuovo commissario della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio, Giuseppe Sibau, che alla domanda del nostro giornale sul finanziamento, da parte del suo predecessore, di iniziative antislovene con i fondi per la minoranza slovena, ha risposto che quei fondi sono destinati alla salvaguardia dei dialetti, deve tenere conto che quei dialetti sono tutelati proprio in quanto sloveni.

Per dirla ancora con Coren, la presenza della comunità slovena è una ricchezza per l’intero territorio. E da parte di essa c’è tutta la volontà «di partecipare e di contribuire al miglioramento delle condizioni sociali, culturali ed economiche delle nostre Valli».